Pri cikastem govedu vse težje najti primernega bika

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 2. april 2016 / 13:17

Cika, ki je edina slovenska avtohtona pasma goved, postaja zaradi svojih lastnosti vse bolj zanimiva za rejo na manjših, samooskrbnih kmetijah. Stalež se povečuje, po zadnjih podatkih približno tisoč rejcev redi okrog tisoč petsto cik. Ker je malo izvornih rej, je vse težje zagotavljati parjenje živali, ki niso v sorodstvu.

Medvode – Do šestdesetih let prejšnjega stoletja je na Gorenjskem prevladovala cikasta pasma goveda, leta 1964 pa so na simpoziju v Kranju sprejeli sklep o »pretopitvi« cikaste pasme z lisasto. Posamezni rejci so kljub temu še vztrajali z rejo cikastega goveda in na ta način ohranili pasmo pred izumrtjem. Ko so v Društvu za ohranjanje cikastega goveda v Sloveniji kmalu po ustanovitvi v letu 2001 začeli skupaj s strokovnimi službami iskati »ostanke« cikastega goveda po Sloveniji, so prvobitni tip pasme našli v petnajstih rejah, ki so jih imenovali izvorne, sicer pa so pri 167 rejcih »evidentirali« 312 krav. Po zadnjih podatkih je zdaj v Sloveniji približno tisoč rejcev, ki redijo skupno okrog 1500 krav, telic in bikov tovrstne pasme. Reja je razširjena po vsej Sloveniji, zgoščena pa je na območju Bohinja in Kamnika. Cike večinoma redijo manjše, samooskrbne kmetije, v čredi prevladujejo krave dojilje, le približno petnajst rejcev mleko tudi trži ali ga predeluje v mlečne izdelke.

Janez Mrak predsednik, Albin Šest častni član

Združenje rejcev avtohtonega cikastega goveda v Sloveniji, ki nadaljuje delo nekdanjega društva in je več kot pet let že tudi priznana rejska organizacija za cikasto govedo v Sloveniji, združuje okrog tristo rejcev. Potem ko je lani eno leto pred koncem mandata odstopil tedanji predsednik Dominik Čevka, je občni zbor za novega predsednika začasno, do letošnjega rednega volilnega zbora, imenoval rejca Janeza Mraka iz Studenčic pri Medvodah, ki pa je na letošnjem zboru 12. marca v Medvodah dobil petletni mandat za vodenje združenja. Združenje je na zboru sprejelo poročilo o lanskem delu in letošnji program dela, potrdilo članarino, ki je že tretje leto zapored dvajset evrov, in za častnega člana imenovalo Albina Šesta iz Srednje vasi v Bohinju. Albin je eden od izvornih rejcev cikastega goveda v Sloveniji in edini planšar v Sloveniji, ki redi izključno slovensko avtohtono pasmo goveda in se na planini ukvarja s predelavo mleka. Iz njegovega hleva so izšli že številni plemenski biki, ki so dali dobre rezultate.

V stiski pomagali rejcem

Združenje je bilo lani aktivno na rejskem in strokovnem področju. Štirje mladi rejci so se udeležili mednarodne šole mladih rejcev na kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni, kjer so pridobivali znanja o pripravi in vodenju plemenskih živali na razstavah in drugih prireditvah. Že po tradiciji so bili rejci s svojimi cikami navzoči na Kravjem balu v Bohinju, ciko so predstavili v televizijski oddaji Dobro jutro, Slovenija, bili pa so tudi dobrodelni. Tako so rejcu, ki je utrpel škodo v požarih lani in predlani, pomagali s prostovoljnimi prispevki, k temu pa je štiristo evrov primaknilo še združenje. Ko je enemu od rejcev strela ubila dve ciki, so združenje in rejci zbrali denar za nakup nove telice. Veliko načrtov imajo tudi za letos. Na jubilejnem 60. Kravjem balu v Bohinju bodo pripravili tudi delavnico, na kateri bodo predstavili selekcijski napredek. Da bi lahko bolje spremljali mlečnost cik, želijo povečati delež krav v A-kontroli.

Stalež cikastega goveda narašča

»Stalež cikastega goveda v Sloveniji narašča po 20 odstotkov na leto. Razlog je v tem, da cika zaradi svojih lastnosti – skromna, prilagodljiva, primerna za pašo na hribovitih območjih, odporna proti boleznim in dolgoživa – postaja vse bolj zanimiva za rejo. Marsikateri kmet je že opustil rejo drobnice in se raje odločil za rejo cik,« je dejal Janez Mrak in v reji cikastega goveda izpostavil dva problema. Prvi izhaja iz tega, da je malo izvornih rej in da je vse težje zagotavljati parjenje živali, ki niso v sorodstvu. Za naravni pripust je licenciranih okrog petdeset bikov, od teh tri do šest bikov na leto izberejo za potrebe umetnega osemenjevanja. Drugi problem je v tem, da dobra polovica rejcev, predvsem starejših, ne uveljavlja subvencij za rejo avtohtone pasme govedi, ker se nočejo ukvarjati z administracijo (izpolnjevanjem vloge) niti ne želijo prevzeti obveznosti, ki jim jih nalagajo ukrepi za Kmetijsko okoljska podnebna plačila (KOPOP).