Na Jesenkovem popoldnevu promocija naravoslovja
V spomin na Frana Jesenka, slovenskega botanika in genetika, rojenega v Škofji Loki, so že petič zapored pripravili Jesenkovo popoldne.
Škofja Loka – Fran Jesenko (1875–1932) je bil rojen v Škofji Loki, kot botanik je bil priznan v vsej Evropi, njegove raziskave v genetiki so odmevale v najvišjih znanstvenih krogih tistega časa. Bil je tudi med ustanovitelji Triglavskega narodnega parka. Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani vsako leto podeljujejo Jesenkova priznanja za izjemne dosežke na področju biotehniških ved, že peto leto zapored pa je v sodelovanju z Občino Škofja Loka potekalo Jesenkovo popoldne. Na njem svoja magistrska dela predstavijo študentje vseh oddelkov in študijskih smeri biotehniške fakultete, kar je namenjeno predvsem srednješolcem, da bi jih spodbudili k tem naravoslovnim študijem. Letos so na Jesenkovo popoldne povabili tudi učence devetih razredov osnovnih šol, sicer pa je predstavitev študijev namenjena dijakom prvih treh letnikov srednjih šol, saj so četrtošolci ob koncu marca že odločeni za študij. Nekatere šole so udeležbo na Jesenkovem popoldnevu vključile v svoje obvezne izbirne vsebine.
Študentje so predstavili svoja magistrska dela s področja agronomije, lesarstva, gozdarstva, krajinske arhitekture, zootehnike, biologije, biotehnologije, mikrobiologije, živilstva in prehrane. Letos med njimi ni bilo študentov iz Škofje Loke, sta pa bila dva Gorenjca, Mateja Grašič iz Kranja z nalogo s področja biologije Kaljivost smrdljive in lepljive ditrihovke (Dittrichia graveolens in D. viscosa) v odvisnosti od slanosti ter vpliv njunih izvlečkov na kalitev izbranih vrst rastlin in Simon Gluhar z Jesenic z nalogo iz biotehnologije Biodostopnost nevarnih kovin po remediaciji onesnaženih tal. Predavala je tudi Jesenkova nagrajenka za leto 2015 prof. dr. Darja Žgur Bertok, ki se ukvarja z genetiko bakterij. Te so vsepovsod okrog nas, življenje na zemlji, naš razvoj in zdravje so tesno povezani in odvisni od bakterij. Po svojem videzu so preproste, vendar imajo izredne sposobnosti prilagajanja in preživetja. Sposobne so tudi hitrega spreminjanja dednine, kar se odraža v porajanju odpornosti proti antibiotikom in novim patogenom, ki povzročajo okužbe pri ljudeh in živalih. Ne nazadnje imajo pred nami veliko evolucijsko prednost, saj so bile prvi organizmi našega planeta.
Jesenkovo popoldne je kulturno obogatil nastop učencev Glasbene šole Škofja Loka, Grudnovih Šmikel in Biološkega okteta, navzoči pa so okusili tudi naravne izdelke s škofjeloških hribov v okviru blagovne znamke Dedek Jaka in Babica Jerca. Letošnja novost je bila razstava rezultatov študentske delavnice Sloviewija, ki sta jo izvedla oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete in Fakultete za arhitekturo pod mentorstvom doc. Darje Matjašec in doc. Mihe Dešmana.