Slaba letina krompirja, veliko drobnega

Medtem ko je bila lani na Gorenjskem obilna, rekordna letina krompirja, bo letos vsaj polovico manjša kot lani, veliko bo tudi drobnih gomoljev.

Kranj – V naravi ni pravil in zakonitosti. Lani so bili za pridelovanje krompirja ugodni pogoji, letina je bila rekordna v zadnjih desetih letih, veliko je bilo debelega krompirja, pridelovalci vsega pridelka niti niso mogli prodati in so ga spomladi celo krmili živini, ga delili zastonj ali ga neškodljivo uničevali ... Letos je slika drugačna, pridelek krompirja bo za polovico ali še celo več manjši od lanskega, letina bo ena slabših v zadnjih letih, veliko bo tudi drobnih gomoljev. Domačega krompirja bo kljub že tako skromni samooskrbi še manj, a na trgu ga ne bo manjkalo, saj v evropskih državah, ki so pomembne pridelovalke krompirja (Nemčija, Francija, Nizozemska), kaže na dobro letino.

Gorenjski pridelovalci so letos posadili manj krompirja kot lani, ko je po podatkih iz zbirnih vlog zasedal 724 hektarjev njiv. Približno tretjino njiv 'pod krompirjem' imajo štirje največji pridelovalci krompirja, petnajst do dvajset kmetij ga prideluje na površini od enega do dvajset hektarjev, preostali pa manj kot en hektar. Pridelava je bistveno manjša kot nekdaj, še pred dvajsetimi leti je krompir na Gorenjskem zasedal 1200 hektarjev njiv.

Pomanjkanje padavin in visoke temperature

»Letina krompirja bo letos zaradi neugodnih vremenskih in rastnih razmer za polovico ali še za več manjša kot lani, ko je bila obilna, rekordna letina, v srednje intenzivnih pridelavah bo pridelek letos znašal okrog trideset ton na hektar,« ugotavlja Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj, in poudarja, da bo letina odvisna tudi od sorte in od tega, ali gre za zgodnje ali pozne sorte. Pogoji za rast in razvoj krompirja letos niso bili ugodni. Maj je bil hladen in deževen, temperatura je bila za dve stopinji nižja od dolgoletnega povprečja in padavin je bilo še enkrat več, v takšnih razmerah je imel krompir zelo slabe pogoje za razvoj korenin. Neugodno vreme se je nadaljevalo tudi v naslednjih dveh mesecih. Junij je bil povprečno za štiri stopinje Celzija toplejši od dolgoletnega povprečja, padavin pa je bilo tri četrtine manj od povprečja. Julija je bila povprečna temperatura za dve stopinji višja od dolgoletnega povprečja, količina padavin pa je bila na ravni povprečja.

Le redki krompirjeve nasade namakajo

»Če bodo zaradi podnebnih sprememb vse pogostejše visoke temperature in pomanjkanje padavin, bo treba temu prilagoditi tudi pridelavo krompirja. Za to prilagajanje je zelo pomembno namakanje kmetijskih zemljišč,« ugotavlja Kalanova in dodaja, da na Gorenjskem ni velikih namakalnih sistemov in da njive s krompirjem za zdaj namakajo le redke kmetije, ki so uredile lasten namakalni sistem. Na Gorenjskem sicer potekajo priprave na gradnjo večjega namakalnega sistema, s katerim bi v šenčurski občini namakali čez dvesto hektarjev zemljišč, a postopek poteka že več kot štiri leta.

Letos pri pridelavi krompirja tudi ni bilo večjih problemov z boleznimi in škodljivci. »Plesen se je sicer pojavila, a so jo visoke temperature hitro zaustavile. Še največji problem je bila črna noga, to je bakterijska bolezen, ki se prenaša s semenom. Ob ugodnih pogojih za razvoj bakterij rastlina lahko propade; ob izkopu krompirja se okužba prenese iz okuženih tudi na zdrave gomolje. Najboljši ukrep za zatiranje je kolobarjenje in sajenje neokuženega semena,« pravi Marija Kalan in dodaja, da je ponudba semenskega krompirja na trgu velika, pri tem pa na trg prihaja tudi seme, ki ni preizkušeno v slovenskih pridelovalnih razmerah. V tekmi za kupce je tudi Kmetijski inštitut Slovenije, ki razvija seme, bolj odporno na krompirjevo plesen in po jedilnih lastnostih primerno slovenskemu potrošniku. Kakovost semena pomembno vpliva na pridelek, ugotavljajo v kmetijski svetovalni službi, kjer tudi opažajo, da nekateri kmetje sadijo (pre)drobno seme, ki ni enake kakovosti kot seme normalne debeline.

Kar zadeva skladiščenje krompirja, ni več dovoljena uporaba nekaterih fitofarmacevtskih sredstev za preprečevanje kalitve. Večji pridelovalci so uredili klimatizirana skladišče, manjši pa si to težko privoščijo.

Izkušnji pridelovalcev

»Letos je zelo slaba letina, tako slabe ne pomnim. Pridelka bo polovico manj, pri poznih sortah bo toliko drobnih gomoljev, da bo za prodajo primernih le ena tretjina,« je povedal Franc Jenko, kmet s Praprotne Police, ki prideluje krompir na treh hektarjih njiv. Kot je dejal, se je slabo začelo že spomladi, ko krompir v mrazu in moči ni naredil ne korenin ne cime, in nadaljevalo potlej s sušo in vročino, ki ga je zaradi plitvih korenin še bolj prizadela. Tudi nedavno deževje mu ni naredilo nič dobrega, krompir je na novo začel razvijati gomolje. Bo zaradi slabe letine cena boljša? »Bojim se, da ne, saj bo na trgu dovolj krompirja iz drugih evropskih držav.«

Janez Novak s Prebačevega prideluje krompir na šestih hektarih njiv, na tretjini površine manj kot lani. Kot je dejal, so ga letos tudi namakali – zgodnjega trikrat, poznega pa šestkrat. Z namakanjem imajo dobre izkušnje, tako je bilo tudi letos, ko so v sušnih razmerah in ob vročih dneh krompir ohranili pri življenju in s tem dosegli, da se je potlej, ko je suša minila, lahko razvijal naprej. Letina je sicer povprečna, a vsekakor boljša, kot če krompirjevih nasadov ne bi namakali. Na kmetiji so skupaj s sosedom že pred dvema desetletjema uredili namakanje, del zemljišč pa bodo v prihodnje namakali tudi z namakalnim sistemom, ki ga bo zgradila Občina Šenčur. »Čeprav se postopek že precej dolgo vleče, lahko pohvalim občino, da se je tega projekta pogumno lotila.«