Skrb za izgubljeno čast, nosečnosti

Ob prebiranju vseh teh primerov prijavljenih posilstev je očitno, da se je »inštitut posilstva« zlorabljal za tudi očitno lažne prijave. Pojavi pa se tudi vprašanje, ali so domnevne žrtve same vedele, kaj naj bi posilstvo pravzaprav bilo. In ne nazadnje, ali bi morale žrtve razmišljati v tedanjem duhu dobe ali v današnjem, vsekakor bolj tankočutnem?

Kaj se je zares dogajalo, lahko ob prijavi, ki so jo jeseniški orožniki posredovali deželnemu sodišču v začetku septembra 1857, le ugibamo. Sedemnajstletna hči posestnika z Jesenic Margareta Razinger je takrat prijavila, da jo je na poti domov posilil kmet Jakob Vellach. Vendar ko so jo malo bolje zaslišali, je povsem naravno in naivno predstavila dogodek tako, da so videli, da je šlo le za ponesrečen poskus nespodobnega ljubezenskega predloga, ne za posilstvo. Postopek so zato ustavili.

Tako tudi za naslednje spolno občevanje, ki je bilo prijavljeno šele, ko se je o njem raznesel glas, ne moremo reči, za kakšno »stopnjo« posilstva je v resnici šlo. Da je bila posiljena, je sredi novembra 1844 prijavila 26-letna (rojena 6. septembra 1818) Marija Pesjak iz Krope, ki je sicer živela pri starših.

Tretjega oktobra je bila na poti domov z Otoka, kjer je bila pri teti na obisku. Med potjo se ji je pridružila beračica, po domače Rakovca iz Krope. Med hojo domov sta ju ustavila slugi varnostne straže in ju zasliševala glede beračenja. Marija je povedala, da gre od tete z Otoka domov, vendar ji nista verjela. Eden od njiju jo je zgrabil za roki in rekel, da naj se usede z njim, a se mu je uprla rekoč, da gre naprej, nakar ji je zagrozil, da bo morala z njima v Radovljico, česar pa tudi ni hotela.

Tedaj je začel govoriti naravnost gnusno, iz česar je razbrala, da se ji ne piše nič dobrega, a ker jo je držal za roki, se mu ni mogla odtegniti. Drugi sluga je medtem odšel dalje proti Radovljici in pri tem nemško rekel, naj jo vendar pusti, saj vidi, da je le revna (in ne beračica).

Medtem ko je ta drugi sluga odhajal, je beračica Rakovca onemu, ki jo je držal za roki, s tem da je položila roko na usta, pokazala, da bo tiho, in pohitela naprej. Marija ji je zaklicala, da naj je ne zapusti, vendar se beračica ni obrnila. Sluga je nato Marijo odvlekel v bližnje grmovje in jo porinil na tla. Prosila ga je, naj jo pusti pri miru, se branila z rokami in nogami in vpila na pomoč. Ker je sedeče ni mogel obvladati, jo je porinil na hrbet. Nogi je držala navzkriž, vendar jo je prijel za gležnja in potegnil narazen, ji porinil koleno med nogi, tako da se ni mogla več premikati in se je vdala. In jo je zlorabljal, kot se ji je zdelo, kake četrt ure. Ko je opravil in vstal, jo je vprašal, ali ji je toplo, in dejal, naj ženski o tem nič ne govori. Vrgel ji je še tri hruške in eno jabolko ter odšel svojo pot.