Pivovarski razmah zaustavlja epidemija

Ob petkovem mednarodnem dnevu piva so slovenski pivovarji poudarili težave, s katerimi so se srečali v času epidemije, ko so nekateri beležili tudi devetdesetodstotni upad poslovanja, ter opozorili na druge izzive, ki so pred njimi.

Ljubljana – Na novinarski konferenci in degustaciji piva, ki ju je Združenje slovenskih pivovarn, ki deluje v okviru Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, pripravilo v ljubljanski Pivovarni Union Laško, so slovenski pivovarji predstavili trenutno stanje in izzive pivovarstva pri nas.

Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Turistično gostinska zbornica Slovenije in Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije so nedavno podpisale memorandum o sodelovanju in vzpostavitvi medsektorske verige vrednosti živilskopredelovalnega sektorja, gostinstva in turizma. Kot je povedala direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij dr. Tatjana Zagorc, s tem želijo prispevati k hitrim in učinkovitim rešitvam za pomoč, obnovo in razvoj gostinstva, turizma in celotne dobaviteljske verige po epidemiji covida-19.

Kako močno je prepletena veriga, se je pokazalo v času, ko so bili gostinski lokali zaradi protikoronskih ukrepov zaprti, kar je vodilo tudi v padec prodaje piva, kar so še posebej močno občutili butični oz. kraft pivovarji, med katerimi so nekateri zabeležili celo 90-odstotni upad poslovanja.

Med gorenjskimi pivovarji je bil na srečanju prisoten tudi Janez Skok iz kamniške pivovarne Maister Brewery. Kot je dejal, so v času epidemije beležili 85 odstotni upad poslovanja. Ker je do zaprtja prišlo praktično čez noč, so se mnogi pivovarji spopadali s težavami presežnih vrednosti piva. A pri Maistru so mu rok uporabe podaljšali z ustekleničevanjem, s čimer so se uspeli izogniti temu, da bi pivo morali zavreči. S trenutnim poslovanjem pa so zadovoljni. »Sezona je dobra, pozna se, da so lokali odprti in da potekajo tudi številne prireditve. Upam, da bo šlo tako tudi naprej, a me skrbi, da se bomo jeseni ponovno spopadli morda še s težjo situacijo kot nazadnje. Vprašanje namreč je, koliko bo država še lahko pomagala, in verjetno bomo prepuščeni bolj ali manj sami sebi,« pravi Skok, ki dodaja, da v podjetju že varčujejo s sredstvi, namesto da bi svoje kapacitete povečevali, kar bi se verjetno zgodilo v »normalnih« razmerah.

Epidemija je udarila ravno v času razcveta t. i. mikropivovarstva pri nas. Leta 2020 je bilo v Sloveniji registriranih že več kot sto podjetij, ki se ukvarjajo s pivovarstvom, od tega 68 takih, ki jim to predstavlja glavno dejavnost; deset let prej pa denimo le 12.

Kot je povedal predsednik Združenja slovenskih pivovarn Jernej Smolnikar, so se GZS priključili novembra 2019 z namenom povezovanja tako malih kot velikih pivovarn, saj težave poskušajo reševati skupaj. Trenutno je pivovarska dejavnost v fazi okrevanja po epidemiji, na morebitne prihodnje izzive pa so po besedah Smolnikarja bolje pripravljeni kot pred letom in pol, ko takšne zdravstvene krize ni pričakoval nihče.

Pivovarjem pa težav ne predstavlja le epidemija. »Eden glavnih izzivov, ki ga imamo, so visoke trošarine na alkohol v Sloveniji. Smo na sedmem mestu v Evropi, kar pomeni velik finančni izziv za vse pivovarje,« je dejal Smolnikar.

Kot je še poudaril, je pivo najbolje prodajana nizkoalkoholna pijača na svetu, na razcvet pivovarstva pa kaže tudi to, da še nikoli nismo imeli toliko različnih vrst piva kot danes. Med trendi, ki so vse bolj prisotni, je tudi porast nizko- in predvsem brezalkoholnega piva, ki je v nekaterih segmentih pivcev vse bolj priljubljeno, hkrati pa predstavlja tudi precejšen tehnološki izziv za pivovarje.

V spletnem nagovoru je zbrane pozdravil tudi generalni sekretar Evropskega združenja pivovarjev Pierre Olivier Bergeron, ki je med drugim poudaril pomen prostovoljne zaveze označevanja sestavin in tudi energijske vrednosti piv, ki kažejo na visoko stopnjo odgovornosti do potrošnika. »Trajnostne aktivnosti so del vsakdana pivovarskih podjetij, pa naj si bo to optimalna poraba vode, nove energetske rešitve ali solidarnost,« je dejal Bergeron.