Kdo brska po arheološkem najdišču

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / nedelja, 1. avgust 2021 / 07:41

V kranjski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine so ob terenskem ogledu arheološkega spomenika Gradišče nad Bašljem naleteli na izkopane luknje.

Bašelj – Pred kratkim smo na družbenem omrežju zasledili opozorilo, da naj bi na arheološkem najdišču Gradišče nad Bašljem neznanci nenadzorovano odtujevali žlahtne kovine in starine iz zemlje, zato pozivajo vse, ki bi na tem območju zaznali kakšno piskanje ali kopanje, da o tem obvestijo 113. Obrnili smo se na kranjsko območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), kjer so nam potrdili, da se na Gradišču res dogaja nekaj sumljivega.

»Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj, je 9. julija opravil terenski ogled arheološkega spomenika državnega pomena Bašelj – Arheološko najdišče Gradišče. Ob ogledu je bilo žal ugotovljeno, da je neznani povzročitelj na varovanem območju izkopal več lukenj, ki niso bile zasute nazaj. Domnevamo, da ga gre za nepooblaščeno iskanje arheoloških ostalin in uporabo iskalnika kovin na območju spomenika državnega pomena,« so nam odgovorili iz kranjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, kjer so na podlagi svojih ugotovitev tudi že spisali prijavo in jo posredovali Policijski upravi Kranj in Inšpektoratu RS za kulturo in medije.

Na Policijski upravi (PU) Kranj so potrdili, da so na Gradišču obravnavali prijavo kaznivega dejanja poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote. »Na zavarovanem območju so bile najdene zasute manjše luknje. Dejanje naj bi bilo storjeno med letoma 2019 in 2020. Storilec še ni bil izsleden. Do sedaj ni bilo ugotovljeno, da bi bilo kaj odtujeno,« je povedal Bojan Kos, predstavnik za odnose z javnostmi PU Kranj.

Arheološko najdišče Gradišče nad Bašljem je od 30. novembra 2019 zaradi svojih izjemnih kvalitet in pomena razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena, so nam še pojasnili v kranjskem ZVKDS. Gre za poznoantično zidano postojanko, ki je bila utrjena z obzidjem s stolpi pravokotnega tlorisa in požgana konec 6. stoletja. Ponovno je bila poseljena med 8. in 10. stoletjem. »Odkriti so leseni objekti in izjemni staroslovanski predmeti, še posebno izjemni kosi vojaške in konjske opreme, ki so primerljivi s sočasnimi najdbami iz t. i. knežjih grobov na Hrvaškem, Spodnje Panonije ter iz današnjih Češke in Slovaške, kjer se je razprostirala država Velikomoravska. Arheolog dr. Rajko Ložar, ki je prvi izkopaval na tej lokaciji, je po nadrobni študiji odkritih predmetov na Gradišču na več mestih poudaril izjemni pomen Gradišča za slovensko kulturo. Leta 1998 je Narodni muzej Slovenije pod vodstvom dr. Timoteja Knifica izvedel revizijo raziskav dr. Ložarja. Že naslednje leto je bilo Gradišče v pisnem prispevku dr. Knifica opisano kot eno najpomembnejših najdišč slovanske dobe v Sloveniji,« so pojasnili.