Ob jubileju dobili tudi alumne

Na Gimnaziji Kranj letos praznujejo 120. obletnico prve mature. Po večletnih prizadevanjih so ob tej priložnosti ustanovili tudi klub alumnov Gimnazije Kranj, namen katerih je povezati številne generacije kranjskih gimnazijcev, ki so se razkropile po Sloveniji in svetu.

Kranj – Večstoletna prizadevanja Kranjčanov in Gorenjcev so leta 1810 privedla do ustanovitve gimnazije, ki je leta 1897 postala popolna osemletna gimnazija, na kateri je leta 1901 maturirala prva generacija kranjskih gimnazijcev. Maturo je v tistem letu opravilo 23 maturantov, v letošnji 121. generaciji pa je maturo opravil 201 maturant, so ob 120-letnici prve mature navedli na Gimnaziji Kranj. Na pobudo nekdanjih maturantov je ob jubileju zaživel Alumni Gimnazije Kranj. Med ustanovnimi člani so: Gregor Benčina, ki je prevzel predsedovanje, Dan Dubokovič, David Gojo, Lili Gojo, David Golob, Nataša Kne, Juš Lesjak, Vesna Pavlič Pivk, Natalija Polenec, Franc Rozman in Milivoj Veličković Perat.

V maturitetnem letu 1901 je Gimnazijo Kranj obiskovalo 457 dijakov, ki jih je poučevalo 17 profesorjev. »Med 23 prvimi maturanti so bili: Ivan Ažbe, Anton Bernot, Ivan Cof, Jakob Čebulj, Matevž Dagarin, Valentin Eržen, Jožef Hacin, Ivan Janc, Matevž Kozel, Ivan Kralj, Jožef - Karl Meš, Andrej Osel, Franc Pezdič, Ivan Pirnat, Franc Porenta, Vladimir Premrou, Mihael Rostohar, Beno Sabothy, Evgen Sajovic, Janko Sorčan, Pavel Šavnik, Ivan Ušlakar in Franc Vrhovnik,« so spomnili na Gimnaziji Kranj in dodali, da je bil njihov razrednik dr. Jakob Žmavc, ki je na omenjeni gimnaziji od leta 1896 do 1905 poučeval geografijo, zgodovino in propedevtiko. »Maturanti so imeli za razrednika požrtvovalnega pedagoga in zavednega Slovenca. Žmavc se je zavzemal za poslovenjenje gimnazij, vodil je pisanje učbenikov od leta 1907 do 1916 in posredoval pri oblasteh. Prav njegova zasluga je, da je poslovenjenje pouka v slovenskih gimnazijah brez večjih težav steklo leta 1918.« Prav tako je zaslužen za pripravo Zemljevida slovenskega ozemlja leta 1921. »Bil je ustanovni član Društva slovenskih profesorjev, ki mu je predsedoval v težkih časih razpada Avstro-Ogrske in ustanavljanja SHS v letih 1917–1919.« Med nekdanjimi profesorji so omenili še Antona Štritofa, ki je pripravil časovno kapsulo, ki so jo odkrili ob gradbenih delih leta 2017, ob 120-letnici gimnazijske stavbe. Na Gimnaziji Kranj je poučeval od leta 1895 do 1900. »Včasih je en učitelj poučeval veliko predmetov. Štritof je tako poučeval slovenščino, latinščino, nemščino, geografijo in zgodovino. V svoji knjigi Gimnazija Kranj in stoletje njenih matur je zato pokojni mag. Valentin Pivk lahko zapisal: 'Do okoli leta 1900 predstavlja gimnazija predvsem mesto širjenja novih idej, mesto prosvetljenstva in v nemajhni meri tudi mesto oblikovanja slovenske miselnosti, oblikovanje slovenskega narodnega prebujenja in narodne zavesti.'« Od leta 1901, ko je maturiralo prvih 23 maturantov, je do danes gimnazijo zapustilo več kot 13 tisoč maturantov.

Kot so 120 let po prvi maturi še poudarili na Gimnaziji Kranj, že več kot 220 let ostajajo vodilna gorenjska izobraževalna ustanova, ki se zaveda svoje tradicije in akademske odgovornosti, ki jo ima do mladega človeka sodobnega časa. Danes šolo obiskuje okrog devetsto dijakov, ki jih poučuje sedemdeset profesorjev, vsako leto pa jo zapusti dvesto in več maturantov, ki so pripravljeni na nadaljnjo življenjsko in akademsko pot. Ravnatelj Aljoša Brlogar je ob tem poudaril: »Vedno znova nam dajo dovolj razlogov, da smo ponosni nanje in njihove dosežke. Verjamemo, da njihovo potovanje na Gimnaziji Kranj ni bil samo trening možganov. Želimo jim, da ohranijo še kanček mladostne igrivosti in vso svojo ambicioznost. Da si upajo biti kritično razmišljujoči. Tako nekdanji kot tudi sedanji dijaki so naši najboljši ambasadorji. Z njihovo pomočjo skrbimo za prisotnost in prepoznavnost šole v lokalnem in vseslovenskem okolju.« Ob visoki obletnici prve mature si na gimnaziji želijo, da gimnazija ostane prostor in nosilka odličnega znanja, kakovostne izobrazbe, prodornih idej, kritičnega mišljenja, slovenske narodne zavesti in svetovljanskega duha.