Glas umetnikov šteje

V Galeriji Prešernovih nagrajencev je čez poletje še zlasti slišati Glas umetnikov. Tak je naslov aktualne razstave in nove knjige devetnajstih slovenskih umetnikov, akademikov in Prešernovih nagrajencev: osmih literatov, sedmih likovnikov in štirih ustvarjalcev s področja glasbe.

Kranj – Galerija Prešernovih nagrajencev, ki zadnjih dvajset let deluje v Pavšlarjevi hiši v Kranju, je edinstvena. Iz najmanj dveh razlogov: v njej se srečujemo izključno s tistimi umetnicami in umetniki ter njihovimi deli in ustvarjalnostjo, ki so prejeli bodisi Prešernovo nagrado ali nagrado Prešernovega sklada, izjemna pa je tudi stalna zbirka galerije, v kateri je več kot dva tisoč umetniških del najvidnejših umetnikov in nedvomno predstavlja pomemben prikaz slovenske likovne umetnosti 20. in 21. stoletja.

Kot poudarja vodja galerije Marko Arnež, so v več kot 25-letnem delovanju Galerije Prešernovih nagrajencev Kranj spletli številne vezi z galerijami, muzeji, predvsem pa s posamezniki, ki so kakorkoli povezani z dobitniki Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Posebno mesto med institucijami ima zagotovo Slovenska akademija znanosti in umetnosti, saj se je njen dopisni član slikar in grafik Lojze Spacal (skupaj z Vladimirjem Makucem) prvi predstavil s pregledno razstavo grafik, takrat še v novoodprti galeriji Ravnikarjeve stebriščne dvorane Mestne občine Kranj. Že sta se samostojno predstavila tudi oba redna člana umetniškega razreda SAZU Emerik Bernard in Andrej Jemec, večkrat skupaj ali z drugimi umetniki kipar Drago Tršar, na ogled so bile razstave nekaterih že pokojnih članov.

V zadnjih letih so bili pesniki Milan Dekleva, Niko Grafenauer, Milan Jesih, Boris A. Novak gostje na več recitalih, ki jih prirejajo v galeriji, mnogi med njimi so se kot nagrajenci predstavili tudi na Shodu muz na kranjskem Parnasi, najdemo pa jih tudi v pesniški zbirki Dotiki daljav, v kateri so predstavljeni vsi nagrajeni pesniki od leta 1947 dalje, ko so začeli podeljevati Prešernove nagrade. Zadnji del trilogije je v načrtu še letos.

Knjiga in razstava umetnikov akademikov

Tokrat pa so tako na razstavi v galeriji kot v publikaciji želeli predstaviti umetniško ustvarjanje akademikov z vseh področij njihovega ustvarjanja. Željo so uresničili s knjigo z naslovom Glas umetnikov, v kateri se na več kot 230 straneh predstavljajo člani iz razreda za umetnost Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki trenutno šteje 18 rednih in izrednih članov in eno izredno članico. Glas umetnikov pomeni tudi nadaljevanje že pred leti izdane knjige Drzne ptice sanj, v kateri so bili predstavljeni vsi s Prešernovo nagrado nagrajeni pesniki in grafična likovna zbirka SAZU, ki je bila na ogled v kranjski galeriji.

Knjiga je na neki način »avtopoetika«, saj je vsak umetnik med akademijskimi člani zastopan z izbranim prispevkom, v katerem razloži svoj odnos do umetniškega ustvarjanja, kar daje knjigi še posebno vrednost. V uredniškem odboru sta bila poleg Marka Arneža še slikar in likovni teoretik Jožef Muhovič in umetnostni kritik in zgodovinar Milček Komelj. V knjigi so tako zastopani pesniki in pisatelji Milan Dekleva, Niko Grafenauer, Drago Jančar, Milan Jesih, Milček Komelj, Boris A. Novak, Boris Pahor in Zorko Simčič; slikarji, kiparji in arhitekti Emerik Bernard, Mirko Bratuša, Andrej Jemec, Stanko Kristl, Jožef Muhovič, Marko Marijan Mušič in Drago Tršar ter skladatelji in glasbeniki Lojze Lebič, Janez Matičič, Uroš Rojko in Nina Šenk.

Predstavljajo se različno, z eseji, aktualnimi razmišljanji, odlomki iz svojih literarnih del, s starejšimi ali aktualnimi, v zbirkah še neizdanimi pesmimi, reprodukcijami likovnih del, fotografijami arhitekturnih dosežkov ter notnimi zapisi skladb, njihove izvedbe pa so dodane na zgoščenki, ki je priložena knjigi.

Prav tako so dela vseh omenjenih na ogled na razstavi v vseh treh nadstropjih galerije. Razstavljena dela posameznih umetniških področij se v prostorih prepletajo, lahko bi rekli, da so v sožitju slike in kipi s poezijo in prozo ali maketami arhitektov in originalnimi notnimi zapisi skladateljev. Razstava je pravzaprav vizualni vpogled v knjigo – oba skupaj pa tvorita Glas umetnikov.

Ob ogledu razstave priporočamo tudi ogled filma, v katerem akademiki Nina Šenk, Borisa A. Novak in Jožef Muhovič spregovorijo o svojih kolegih iz umetniškega razreda SAZU.

Glas umetnika je njegova svoboda

Kaj nam pove predstavitev umetnikov akademikov v Pavšlarjevi hiši, kaj nam sporočajo Prešernovi nagrajenci, ki so tudi člani SAZU? Predvsem to, da moramo biti odprti do različnih oblik in vsebin umetniškega izražanja. Ali kot odgovarja Marko Arnež v uvodnem besedilu v knjigi: »Če že ne moremo nikoli povsem izraziti tega, kar vidimo, slišimo ali celo mislimo, če se naše občutenje sveta pogosto izgublja v neizrekljive govorice, potem je odprtost do sveta, ki nas obdaja in ki ga nosimo v sebi, tista vrlina, ki naj bi bila temeljna lastnost čuječega umetnika.« In nadaljuje: »Umetniki, akademiki, Prešernovi nagrajenci s pričujočo knjigo in razstavo dokazujejo, da umetniškega izražanja ni mogoče zamejiti, da pesem noče in ne more biti ukročena, umetnikov glas in njegova govorica sta njegova svoboda, sta glagol, kot bi rekel Boris A. Novak.«