Na mostu čez reko Krko

Kolesarjenje na Kočevsko, 5. del

Četrti, zadnji dan smo kolesarili po Dolenjski. Prenočili smo v občini Straža in si pred spanjem privoščili kopanje v prijetno hladni reki Krki – dolenjski lepotici. Prespali smo v prenočiščih Ramar in lastnik mi je zaupal, da letos prvič oddajajo sobe tudi turistom. Prejšnja leta so jih namreč oddajali izključno serviserjem, ki so iz tujine prišli popravljat stroje v novomeška podjetja. V času koronske krize pa podjetja Revoz, Krka in Adria svoje proizvodnje niso obnavljala v tolikšni meri kot pred njo, zato je tudi serviserjev, ki bi prenočevali, manj. In tako smo bili tudi mi deležni spanja v udobnih sobah.

Iz Straže smo naslednje jutro ob reki Krki kolesarili do Češče vasi, kjer smo si ogledali olimpijski velodrom z leseno kolesarsko stezo, ki je na zavojih nagnjena, da kolesarji lahko dosežejo večje hitrosti. Poleg kolesarke steze so na voljo tudi dvestometrska štiristezna atletska krožna proga, osem šprinterskih stez ter še druge steze za atletiko. Vse naprave so pokrite z balonom, tako da lahko športniki trenirajo in tekmujejo v vseh vremenskih pogojih.

Kolesarjenje smo nadaljevali mimo tovarne prikolic in avtodomov Adria in kmalu zavili proti Mirni Peči. Na blagem vzponu smo se peljali mimo romskega naselja Žabjek. Nekatere hiše so precej revne in okoli njih je vse »nastlano«, medtem ko so si tisti bolj urejeni uredili prav lične hiške. Zanimivo je še to, da so si električno napeljavo potegnili kar sami ter električne kable podprli z malo debelejšimi fižolovkami. »To je eno večjih romskih naselij pri nas in župan Novega mesta mora pogosto upoštevati njihove želje,« mi je zaupal eden od domačinov. Zanimivo se nam je zdelo, da skozi naselje vodi široka cesta, ki ima tudi kolesarsko stezo.

Pedale smo pritiskali v še nekaj blažjih klancev in prispeli v občino Mirna Peč. Tu sta osnovno šolo obiskovala dva velika moža: pesnik Tone Pavček in harmonikar Lojze Slak. Njima v čast so domačini zgradili sodoben muzej, v katerem lahko obiskovalci poleg ogleda harmonik, plošč, nagrad, fotografij, originalnega pohištva iz Slakove hiše in drugega materiala iz življenja svetovno znanega harmonikarja doživijo tudi prvo Slakovo glasbo. Tisti, ki to znajo, se lahko na odru sami preizkusijo v igranju frajtonarice in zaigrajo kakšno Slakovo vižo, svoj nastop posnamejo z video spremljavo ansambla Lojzeta Slaka v tako imenovanem harmonika šovu, drugi gostje pa lahko zapojejo. Tudi mi smo zapeli najbolj znano Slakovo, že kar ponarodelo vižo V dolini tihi. Spominska soba Toneta Pavčka, kjer je shranjena večina njegovih knjig in si lahko obiskovalci ogledajo film o njem, je sicer v pesnikovi rojstni vasi Šentjurij nedaleč iz Mirne Peči. A nekaj knjig in njegovih fotografij je na ogled tudi v muzeju v Mirni Peči.

Po ogledu muzeja smo se odpeljali ob reko Temenico in si na kraju, kjer je lepo urejen prostor za piknike, privoščili malico. Na postanku nas je obiskal župnik Janez Rihtaršič, sicer doma iz Lajš v Selški dolini, danes pa župnik v Mirni Peči. Glede na to, da so termometri tisti dan kazali več kot 35 stopinj Celzija, smo se odločili, da na vlak sedemo kar v Mirni Peči in se odpeljemo proti Ljubljani. To je bil prvi kolesarski izlet, ki smo ga organizirali letos, in želim si, da bi nam jeseni uspelo organizirati še kakšnega.

(Konec)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Izleti GG / nedelja, 20. november 2016 / 19:52

V Dobrni je vedno lepo

O tem se vsakič znova prepričamo, ko letujemo v tem lepem kraju, ki je ime dobil po dobu (hrastu), ki je tod razširjeno drevo.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...