Znanost: jasno in jedrnato

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 26. julij 2021 / 10:02

»Znanost redko napreduje s preprostimi, logičnimi koraki. Do odkritja lahko hkrati pride več znanstvenikov, ki delajo neodvisno drug od drugega, skoraj vsak napredek pa vsaj do neke mere sloni na predhodnem delu in teorijah. Veliki hadronski trkalnik (Large Hadron Collider, LHC) so na primer zgradili tudi z namenom, da bi z njim odkrili Higgsov bozon, ki so ga napovedali že štirideset let prej, leta 1964. Napoved je temeljila na desetletjih teoretičnega dela o atomski zgradbi, h kateremu sta v dvajsetih letih 20. stoletja izjemno pomembno prispevala Rutherford in danski fizik Niels Bohr. Njuno delo je temeljilo na odkritju elektrona leta 1897, to pa je izhajalo iz odkritja katodnih žarkov leta 1869. Teh ne bi odkrili brez vakuumske črpalke in odkritja baterije leta 1799 in tako naprej. Veliki angleški fizik lsaac Newton je dejal: 'Če sem videl dlje od drugih, je to zato, ker sem stal na ramenih velikanov.' Mislil je predvsem na Galileja, zelo verjetno pa je poznal tudi Alhacenovo Veliko optiko. /…/ Ob prelomu 19. v 20. stoletje je mlad Nemec po imenu Albert Einstein postavil teorijo relativnosti, s katero je močno pretresel klasično fiziko ter pokopal pogled na čas in prostor kot nekaj absolutnega. Uveljavili so se novi modeli zgradbe atoma, za svetlobo se je izkazalo, da deluje hkrati kot tok delcev in kot valovanje. Werner Heisenberg, prav tako Nemec, je izpostavil nedoločenost sveta. V zadnjem stoletju pa je morda najbolj presenetljiv tehnološki razvoj, ki je znanosti omogočil hitrejši napredek in natančnejše preskoke kot kadarkoli prej. Vse močnejši trkalniki delcev so razkrili nove osnovne enote snovi. Zmogljivejši teleskopi so nam razkrili, da se vesolje širi ter da se je rodilo s prapokom. Pojem črne luknje se je udomačil. Vse kaže, da je vesolje polno temne snovi in temne energije, karkoli že sta. Astronomi začenjajo odkrivali nove svetove – planete okoli oddaljenih zvezd, na nekaterih je morda tudi kaj življenja. Britanski matematik Alan Turing je razmišljal o splošni računski napravi, petdeset let pozneje pa smo že dobili osebne računalnike, svetovni splet in pametne telefone …« (str. 13–15)

Gornji odlomki so iz uvoda v knjigo, ki sodi v malo enciklopedično serijo s skupnim naslovom Jasno in jedrnato (Big ideas simply explained), izdano pri britanski velezaložbi DK. V tej seriji so doslej v slovenskem prevodu izšle tudi knjige Psihologija, Umetnost in Zgodovina. Priročno in uporabno.