Tretjina ima težave s pomanjkanjem kadrov

Na Gorenjskem je bilo junija trideset odstotkov manj brezposelnih kot pred letom dni. V prvi polovici leta je bilo tudi razpisanih prostih delovnih mest za skoraj polovico več kot v istem obdobju lani.

Kranj – Delodajalci se že dlje časa spopadajo s pomanjkanjem delovne sile. Težavo, ki ni le vseslovenska, temveč globalna, imajo tudi zaposlovalci na Gorenjskem.

Po besedah namestnice direktorja kranjske območne službe Zavoda za zaposlovanje Dubravke Furar je bilo na območju, ki ga pokriva enota, konec prejšnjega meseca registriranih 4745 brezposelnih oseb, kar predstavlja 2032 oseb oziroma trideset odstotkov manj kot junija lani. Tudi v primerjavi z majem se je junija brezposelnost znižala za 426 oseb (8,2 odstotka).

»Že same številke odliva so dovolj zgovorne, da je povpraševanja po delavcih veliko. Statistična primerjava razpisanih delovnih mest od januarja do junija 2021 in istega obdobja lani kaže, da je 47,1 odstotka več povpraševanja v letu 2021, kar je razumljivo glede na lanskoletno situacijo pojava epidemije,« pravi Furarjeva, ki dodaja, da z izjemo prvih dveh mesecev leta povpraševanje po delavcih narašča, v maju in juniju letos pa je bilo denimo že višje kot v maju in juniju leta 2019, torej višje kot pred pandemijo. V zadnjih štirih mesecih je odliv enkrat, v juniju pa celo 2,5-krat višji kot priliv v evidenco brezposelnih oseb. Po številu brezposelnih je tako kranjska območna služba že blizu ravni iz leta 2008, ko je bilo decembra v evidencah prijavljenih 4546 oseb.

Med najbolj iskanimi kadri so delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, strugarji, strokovnjaki za zdravstveno nego, zidarji, upravljavci strojev v proizvodnji gumenih izdelkov, mizarji, natakarji, gradbinci in tehniki za strojništvo.

O razlogih za pomanjkanje delavcev Furarjeva pravi: »Dejansko gre za razkorak v izobrazbeni strukturi sporočenih prostih delovnih mest in registrirane brezposelnosti.« Tako je denimo povpraševanja po kandidatih z osnovnošolsko izobrazbo več kot je prijavljenih v evidenci, podobno pa je tudi pri povpraševanju po nižje in srednje poklicno izobraženih. Na drugi strani pa je pri srednjih tehničnih in strokovnih poklicih potreb sicer manj, a so zelo specifične – povprašuje se po zdravstvenih tehnikih, strojnih tehnikih, elektrotehnikih, mehatronikih, gastronomskih tehnikih … Teh pa po besedah Furarjeve med brezposelnimi ni.

Kot nam je povedala direktorica Regionalne zbornice Gorenjska pri GZS, se je v prvih šestih mesecih tega leta s pomanjkanjem kadrov srečevala dobra tretjina podjetij, najpogosteje velika podjetja. Delodajalci imajo težave pri iskanju kadrov, bodisi ker ustreznega kadra na trgu dela preprosto ni ali kandidati nimajo ustreznih kompetenc, znanj in veščin, predvsem večji delodajalci pa kadre težje dobijo tudi zaradi slabih delovnih pogojev, ki kandidate odvračajo od prijav. Pri tem gre predvsem za večizmensko delo in delo ob praznikih in koncih tedna, nizke plače in težko fizično delo.

Kot še dodajajo na zbornici, je pomanjkanje kadrov v podjetjih največkrat privedlo do nadurnega dela. Delodajalci so problematiko reševali tudi s prenašanjem dela na zunanje izvajalce (t. i. outsorcing), nekateri so za ta delovna mesta usposobili že zaposlene, drugi so zaradi težav s pomanjkanjem delavcev morali zavrniti naročila.

Večje povpraševanje po delovni sili se očitno obeta tudi v prihodnje. Po anketi, ki jo izvajajo na območni službi zavoda v Kranju, Gorenjski delodajalci napovedujejo 2,3-odstotno rast zaposlovanja v drugi polovici leta, kar kranjsko enoto uvršča med prvih pet območnih služb v Sloveniji. Po napovedih bodo med najbolj iskanimi delavci v gostinstvu in gradbeništvu pa tudi vozniki težkih tovornjakov, delavci za preprosta dela ...