Praznik pri Cingelcu na Trati

Za Slovensko prosvetno društvo Borovlje/Ferlach in za Slovence v tej občini je bil petkov, na trenutke tudi deževni večer prazničen. V društvenem kulturnem hramu Pri Cingelcu na Trati/Tratten pri Borovljah (dolgoletni predsednik slovenskega društva Melhior Verdel mi je povedal, da je bila v tej hiši v starih časih furmanska gostilna, pred katero so privezani konji cingljali z zvončki – op. a.) so praznovali stoletnico dvorane in deloma tudi dokončanja doma. Ime prireditve, zaradi nenadne plohe je bil prvi del v dvorani, drugi pa zunaj pod zvezdnim nebom, je bil času primeren: Melodije sonca in morja. Glasba in petje sta bila temu primerna. Zanju so poskrbeli Klapa Mali grad iz Kamnika, tamburaši iz Šentjanža, Komorni pevski zbor iz Borovelj pod vodstvom Romana Verdela, ki je tudi predsednik Slovenskega kulturnega društva v Borovljah, nemški virtuoz na kitari Wolfgang Gerhard in glasbeni trio Drava. Na glasbenem, pevskem in družabnem večeru, ki se je zavlekel pozno v noč, je bilo poskrbljeno za dobro počutje, za dušo in telo.

Cingelčeva hiša na Trati je stara nad petsto let, mi je v petek vzneseno pripovedoval častni predsednik slovenskega društva v Borovljah in najzaslužnejši za njeno obnovo ter dolgoletni predsednik in sodelavec Posojilnice v Borovljah Melhior Verdel, po duši tudi pevec in igralec. Pred dobrimi stotimi leti je njen lastnik Lovro Zablačan, ki ni imel potomcev, je pa želel, da ostane posest v slovenskih rokah, del hiše daroval leta 1889 ustanovljeni Posojilnici Glinje/Glainach. Ta je v letih 1908–1912 zgradila dvorano z odrom, ki ga krasijo znamenite kulise s sliko ustoličevanja koroškega vojvode, ki jo je narisal slikar H. Guethler. Dom je bil leta 1990 obnovljen, v njem pa so tudi ohranjeni prostori, kjer je delovala posojilnica Glinje, ki se je kasneje združila s Posojilnico Banko v Borovljah, hiša pa je sedaj v lasti Slovenskega prosvetnega društva iz Borovelj. Na vidnih mestih visita dve fotografiji: na prvi je Lovro Zablačan, ki je svojo posest daroval slovenski kulturi in zadružništvu, na drugi pa Melhior Verdel, ki je najzaslužnejši za obnovo doma Pri Cingelcu na Trati. On in njegovi domači, ki so dejavni v boroveljski in koroški kulturi, pa tudi v občinski politiki, zaslužijo poseben članek.