Končno so varnejši

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Železniki / nedelja, 11. julij 2021 / 07:12

Po izvedbi prvega dela sanacije strme brežine nad njihovimi hišami domačini iz naselja Na plavžu v Železnikih ne živijo več v stalnem strahu pred skalnimi podori. Sanacija je stala 657 tisoč evrov.

Železniki – V Železnikih so pred kratkim končali sanacijo brežine nad naseljem Na plavžu, kjer so se vrsto let soočali s proženjem kamnitega materiala. Po lanskem večjem skalnem podoru se je Občina Železniki letos lotila prvega dela sanacije, s katero so pred padajočim kamenjem zaščitili območje med objekti na Na plavžu 1–77. Izvedlo jo je podjetje Eho Projekt s partnerjema Miha Doles, s. p., in podjetjem Kaskader ter podizvajalcem Fenix +. Sanacijo, vredno 657 tisoč evrov (z DDV), je s 533 tisoč evri sofinanciralo okoljsko ministrstvo, ostalo pa je zagotovila občina. »Veseli smo, da nam je za projekt uspelo dobiti državna sredstva, da se je tako lepo in hitro odvil ter brez večjih težav in konfliktov s krajani,« je zadovoljen župan Anton Luznar. Upa, da jim bo tudi za nadaljevanje sanacije uspelo pridobiti državna sredstva in da se bodo dela lahko nadaljevala že prihodnje leto. Poskrbeti bo namreč treba še za ustrezno zaščito posameznih večjih skalnih gmot, kjer obstaja nevarnost krušenja in proženja materiala, je dodal.

Kot je pojasnil direktor Eho Projekta Žiga Jeriha, so v prvi fazi zagotovili osnovno varovanje najbolj ogroženih hiš Na Plavžu, in sicer s od štiri do pet metrov visokimi podajno-lovilnimi ograjami v skupni dolžini 414 metrov, ki so jih postavili na brežini. Za potrebe sidranja ograj so vgradili 174 sider globine od tri do osem metrov. S pobočja so v pasu med naseljem in ograjami odstranili vsa debelejša in nevarna drevesa, nad ograjami pa so izvedli dostopno pot, ki bo v prihodnje omogočala varno gospodarjenje z gozdom.

Po končanih delih so domačini, ki živijo pod brežino, precej bolj mirni. V znak hvaležnosti so po nedavnem tehničnem pregledu postavljenih zaščitnih ograj za izvajalce in ostale sodelujoče pri projektu na muzejskem dvorišču, ki je tik pod brežino, pripravili manjšo pogostitev. »Smo izjemno zadovoljni, končno se počutimo varne,« je v imenu domačinov povedal Martin Pintar. Spomnil je, da je občasno prišlo tudi do večjih sklanih podorov, nazadnje januarja lani, ko se je v zaščitni mreži nad hišami ujela osemtonska skala. Nekatere družine so namreč v gozd same namestile mreže, da bi zaščitile življenja in hiše. »Po svojih močeh smo se borili s problematiko padajočega kamenja, kar pa seveda ne zagotavlja prave zaščite. Hvaležni smo, da so pristojne službe prepoznale veliko ogroženost tega območja in da je tako hitro prišlo do iskanja rešitve, odobritve državnih sredstev in izvedbe del,« je poudaril Pintar. Domačin Janez Bertoncelj je pristavil, da si v nadaljevanju želijo zaščite celotnega območja do hišne številke Na plavžu 93 ter na najbolj izpostavljenih mestih, kjer so največje skalne gmote, dodatno ojačane lovilne sisteme, da bo celoten Gorenji konec varen pred padajočimi skalami.

Zaščitne ograje sicer privabljajo tudi radovedne opazovalce, ob tem pa je Pintar opozoril, da na poti, ki je služila gradnji objekta, prihaja do nenadzorovanega proženja kamenja. »K temu pripomore veliko vznemirjanje divjadi, ki se nahaja na gozdnem pobočju nad zgrajenimi mrežami,« je dodal.