Za kmetijstvo dobra milijarda evrov

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / / 16:08

Začela se je javna razprava o predlogu Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023–2027, ki bo trajala do 15. avgusta. Predvidenih je več javnih posvetov, 21. julija tudi v Cerkljah na Gorenjskem.

Ljubljana – Kmetijski minister Jože Podgoršek je v petek predstavil predlog strateškega načrta Skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje 2023–2027. Gre za ambiciozen predlog strateškega dokumenta, ki vsebuje intervencije I. in II. stebra SKP za trajnostni razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja, za kar je na voljo 1,2 milijarde evrov, je poudaril.

»Od 2018, torej v zadnjih treh letih, smo izvedli več kot sedemdeset različnih delavnic in usklajevanj,« je dejal minister in poudaril, da še vedno ne gre za končno verzijo strateškega načrta, saj bodo do 15. avgusta izvedli še šest javnih posvetovanj (21. julija tudi v Kulturnem domu Ignacija Borštnika v Cerkljah na Gorenjskem). »Zato bo zagotovo prišlo do sprememb tega načrta, a vendarle želimo s tem strateškim načrtom povedati, da dajemo velik poudarek investicijskim podporam za večanje prilagodljivosti na podnebne spremembe, na krizne situacije, povečanje konkurenčnosti posameznih kmetij – torej na investicije II. stebra, stebra razvoja podeželja,« je dejal Podgoršek. Slovenija mora sicer svoj predlog Evropski komisiji predložiti v odobritev najkasneje do 1. januarja 2022.

Na ministrstvu poudarjajo, da je namen strateškega načrta zagotoviti stabilen dohodkovni položaj kmetov, krepiti tržno naravnanost in konkurenčnost kmetijskega, gozdarskega in živilskega sektorja, krepitev položaja v prehranski verigi ter zagotavljanje pridelave varne in kakovostne hrane. Še večji poudarek kot doslej je dan prispevku kmetijstva k varovanju okolja, ohranjanju naravnih ekosistemov, prilagajanju na podnebne spremembe in blaženje njihovih posledic – še posebej v luči ciljev Strategije »Od vil do vilic« ter Strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030, ki izhajata iz Evropskega zelenega dogovora, tj. načrta za prehod na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo do leta 2050.

Slovenija ima sicer v novi finančni perspektivi 2021–2027 na voljo 1,8 milijarde evrov iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Ker pa je pri začetku izvajanja nove skupne kmetijske politike prišlo do zamika, se trenutno programsko obdobje 2014–2020 podaljšuje za dve leti. Posledično se tudi sredstva iz nove finančne perspektive za leti 2021 in 2022 že črpajo za izvajanje obstoječega Programa razvoja podeželja 2014–2020. V okviru Strateškega načrta 2023–2027 ima tako Slovenija na voljo 1,2 milijardi evrov; za prvi steber približno 550 milijonov evrov in za drugega okoli 750 milijonov evrov po predlogu, da se del sredstev iz prvega prenese v drugi steber.

Na predstavitev strateškega načrta SKP 2023–2027 so se s skupnim sporočilom kritično odzvali na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, Zadružni zvezi Slovenije, Sindikatu kmetov Slovenije, Zvezi kmetic Slovenije, Čebelarski zvezi Slovenije in Zvezi slovenske podeželske mladine. Med drugi so opozorili, da ne morejo podati svojih stališč, dokler ne bodo izdelani podrobni izračuni vplivov intervencij na posamezne sektorje in strukturo kmetij. Prav tako še ni bila predstavljena in usklajevana opredelitev aktivnega kmeta, čeprav gre za ključni del strateškega načrta nove SKP. »Dokler nimamo opredeljenega upravičenca, ki bo koristil sredstva, ne moremo preučevati morebitne uspešnosti intervencij, saj ne vemo, kdo bo tisti, ki jih bo izvajal,« opozarjajo. Naštete organizacije ministrstvo tudi pozivajo, da po regijskih predstavitvah v okviru javne razprave omogoči še čas za pripravo stališč znotraj posameznih organizacij, zato naj se javna razprava podaljša vsaj do 2. septembra.