Srečanje agrarnih skupnosti

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 6. julij 2021 / 09:42

Na planini Ilovec – Galetovec je potekalo srečanje gorenjskih agrarnih skupnosti, kjer je predsednik Agrarne skupnosti (AS) Bohinjska Bela Marko Antloga predstavil njeno dejavnost, Gašper Cerar, višji sodelavec za področje pravnega svetovanja na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, je pojasnil zgodovino servitutnih pravic in aktualne podatke zakona o agrarnih skupnostih, Tilka Klinar, kmetijska svetovalka za Kranjsko Goro in del Jesenic, pa je delila izkušnje s servitutnimi pravicami v Avstriji.

Bohinjska Bela – Tradicionalnega srečanja, ki ga je letos Javna služba kmetijskega svetovanja organizirala v sodelovanju z AS Bohinjska Bela, so se udeležili predstavniki gorenjskih agrarnih skupnosti z namenom medsebojnega spoznavanja in izmenjave strokovnih ter praktičnih mnenj. Predsednik Marko Antloga je poudaril glavne težave in izzive agrarnih skupnosti: »Kriza v živinoreji ter profitabilnost in pomanjkanje kadra, kot so pastirji, majerji in sirarji, nam povzročajo največ težav. Ljudi, ki bi delali, je mnogo premalo,« je povedal in dodal: »Parcialnih rešitev žal ni. Probleme je treba urediti na državni ravni, pri čemer bi bilo smiselno upoštevati specifične lastnosti, ko je ta, da se področje planine ne more primerjati z ravninsko pridelavo. Pomembno je tudi dejstvo, da iz ekstenzivnega travnika lahko narediš intenzivni travnik, obratna pot pa je praktično nemogoča. Menim, da bi morali biti tovrstni procesi nujno vodeni s strani višjih organov.«

Agrarna skupnost Bohinjska Bela je tudi v času epidemije operativno delovala nemoteno. Poletna paša se je začela 12. junija in bo predvidoma trajala do začetka septembra. Poteka na petih lokacijah, njihov pastir Boštjan Klavora pa letos skrbi za 63 govedi. »Poleg vzdrževanja pašnikov trenutno urejamo tudi napajanje, na širšem področju Pokljuke se namreč srečujemo s težavami z vodo, pri čemer imamo že narejena zajetja in jih vsako leto dodajamo,« je še pojasnil Antloga.

Servitutne pravice nerešena tema

Servitutne oziroma služnostne pravice, ki obstajajo vse od fevdalnega srednjega veka in so bile podeljene agrarnim ali pašnim skupnostim, so po besedah Gašperja Cerarja tudi pravice do paše, koriščenja lesa in drugih gozdnih produktov, uporaba poti ter napeljave in črpanja vode na tuji nepremični. »V Sloveniji so nekoliko pozabljena in nerešena tema. Zapletlo se je v času nacionalizacije in agrarne reforme, ko so bile servitutne pravice odvzete. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja ob denacionalizaciji in zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti pa te niso bile vrnjene,« je pojasnil in dodal, da sodne prakse glede servitutnih pravic v Sloveniji ni veliko, obstajata le dve sodbi, kjer pa servituti niso bili priznani. »Če bi danes želeli te pravice vpisati v zemljiško knjigo, bi bilo treba začeti od začetka. Agrarna skupnost bi morala do lastnika in skleniti služnostno pogodbo ter jo po pravilih stvarnopravnega zakonika vpisati v zemljiško knjigo. Žal se mi zdi, da so fevdalni servituti izgubljeni in večjih zakonskih rešitev na tem področju ni mogoče pričakovati,« je še poudaril in dodal, da tudi aktualni predlog zakona o agrarnih skupnostih ne vključuje servitutnih pravic.

Ob tem je Tilka Klinar pojasnila, da v Avstriji servitutne pravice nikoli niso bile odvzete. »Kljub temu se avstrijski kmetje v določenih deželah srečujejo s težavami. Zaradi naravovarstvenikov, pohodnikov, kolesarjev, zveri in drugih uporabnikov naravnega prostora, so njihove servitutne pravice omeje. Ko so želeli vrisati gerk v zemljiško knjigo, ga niso uspeli, zato so si vsi tisti, ki jim je branjena pravica, od deželnih vlad izborili denarno nadomestilo. Zaradi omejevanja njihovih pravic so ustanovili tudi dve združenji, ki se borita za ta nadomestila,« je obrazložila Klinarjeva.

Predlogi zakona o agrarnih skupnostih

Kot je pojasnil Cerar, predlog zakona o agrarnih skupnostih med drugim vključuje problem transakcijskega računa in davčne obravnave agrarne skupnosti, glasovalno pravico na občnem zboru, ki bi bila v določenih primerih omejena, in primer zapuščine brez dedičev. »Kmetijsko ministrstvo z novim zakonom želi opraviti tudi dvotirnost. V Sloveniji je 360 agrarnih skupnosti, od tega se jih je le trideset vzpostavilo po novem zakonu. Zato predlagajo, da bi v dvoletnem obdobju dali vsem drugim možnost, da se preoblikujejo. Po preteku dveh let bi tiste agrarne skupnosti, ki bi delovale po starem, veljale kot solastniške skupnosti,« je še pojasnil Cerar in dodal, da bodo v zbornici opozorili še na smiselno ureditev in omejitev sodne takse pri dedovanju, poenostavljenje lokacijskih informacij in davčno stopnjo agrarnih skupnosti – teme, ki za zdaj v zakon še niso vključene.