Radovljiški župan Ciril Globočnik in vodja festivala Marija Kolar sta podpisala pogodbo o sofinanciranju, umetniški vodja Domen Marinčič pa je predstavil program.

Mesec do Festivala Radovljica

Letošnji 39. Festival Radovljica med 6. in 22. avgustom prinaša deset koncertnih večerov z repertoarjem stare glasbe iz obdobja od 9. do 19. stoletja.

Letošnji Festival Radovljica, ki bo že tradicionalno potekal v avgustu, bo za razliko od zaradi epidemije nekoliko okrnjene lanske izvedbe spet v polni kondiciji. Festival prinaša deset koncertnih sporedov, pet v Baročni dvorani Radovljiške graščine, štiri v cerkvi sv. Petra v Radovljici, orgelski koncert pa kot vsako leto v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem.

Raznoliki koncertni sporedi prinašajo repertoar glasbe od 9. do 19. stoletja, med 47 umetniki iz 14 držav pa bodo nastopili tudi svetovno znani glasbeniki in ansambli, kot so zasedbe Sequentia, Profeti della Quinta, Sonatori de la Gioiosa Marca, bruseljski baročni orkester Les Muffatti, violinistka Cecilia Bernardini in čembalist Aapo Häkkinen ter mladi glasbeniki, kot sta violinistka Mojca Jerman in mezzosopranistka Jasmina Črnčič. »Razen skupine Lest Muffatti, ki prihaja iz Belgije, in našega lutnjista Bora Zuljana, bodo na tako rekoč vseh koncertih nastopile mednarodne zasedbe. Pet večerov bo povezanih s Slovenijo, bodisi ko gre za glasbo bodisi izvajalce ali pa oboje,« pojasni umetniški vodja festivala Domen Marinčič. Eden izmed sporedov je na primer v celoti posvečen prvim sodobnim izvedbam glasbe Eduarda de Lannoyja (1787–1853), lastnika dvorca Viltuš pri Mariboru.

Uvodni koncert 6. avgusta bo pripadel znanemu ansamblu Sonatori de la Gioiosa Marca iz Trevisa, ki bo izvajal beneško glasbo 17. in 18. stoletja za godala. Dva dni kasneje bo na orglah cerkve Marijinega oznanjenja v Velesovem nastopil bruseljski orglavec Bart Jacobs. Z baročnim orkestrom Les Muffatti bo izvajal lastne rekonstrukcije Bachovih koncertov za orgle in godala. Cikel glasbe za ljubljanskega škofa Tomaža Hrena, ki poteka že od leta 2017, bo letos nadaljeval ansambel viol da gamba Musica cubicularis z instrumentalno glasbo zgodnjega 17. stoletja, ki so jo v Hrenovem času hranili v arhivu ljubljanske stolnice. Sledil bo večer baročne glasbe v hebrejščini z vokalnim ansamblom Profeti della Quinta. V Radovljico se vrača lutnjist Bor Zuljan s sporedom glasbe največjega lutnjista vseh časov Johna Dowlanda. Ansambel renesančnih pihal in trobil Alta Bellezza bo nastopil z glasbo Guillauma Dufayja in njegovih sodobnikov. Violinistka Cecilia Bernardini bo s kolegoma iz Finske izvajala trie, katerih avtor je danski skladatelj Dieterich Buxtehude. Trio armenskih in ruskih glasbenikov bo prvič v sodobnem času izvajal samospeve in glasbo za klavir štiriročno Eduarda de Lannoyja. Predzadnji koncert festivala bo posvečen kvartetom Georga Philippa Telemanna in njegovih francoskih sodobnikov, na sklepnem koncertu bodo zazvenele apokaliptične pesmi iz nemških samostanov 9.–11. stoletja v izvedbi vodilnega ansambla za srednjeveško glasbo Sequentia, ki ga vodi Benjamin Bagby in v katerem sodeluje tudi slovenska pevka Jasmina Črnčič.

Tudi letos bo potekal mojstrski tečaj za kljunasto flavto z domačinko Matejo Bajt. Kot je povedala Marija Kolar, predsednica Društva ljubiteljev stare glasbe Radovljica, bo po tradiciji v nedeljo pred začetkom festivala v Radovljici srečanje mest na Venerini poti s srednjeveško tržnico, za tri tedne bodo izobesili tudi festivalsko zastavo. »Kljub negotovemu času kaže dobro, saj bomo po trenutnih navodilih Baročno dvorano lahko zapolnili do 75 odstotkov sedežev, kar je za četrtino več kot lani,« meni Kolarjeva in poudarja, da so vstopnice že v prodaji, poskrbeli pa so za ugodnosti za upokojence in študente ter družinske in abonmajske vstopnice. Ministrstvo za kulturo na podlagi štiriletne pogodbe tudi letos festivalu namenja dobrih 25 tisoč evrov, Občina Radovljica pa 36 tisoč evrov. Kot je dejal župan Ciril Globočnik, gre za imeniten festival na visokem kakovostnem nivoju, zato bo tudi prihodnje leto jubilejna, štirideseta izvedba festivala imela vso podporo občine.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / četrtek, 4. februar 2021 / 12:12

»Ni druge izbire kot cepljenje«

Se boste cepili proti covidu-19, ali glede cepiva zaupate stroki, imate o cepivu dovolj informacij ...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 5. julij 2021 / 23:55

Pot, po kateri so hodili »Riklijevi nagci«

V Gorjah so obnovili pohodniško Riklijevo pot, dolgo štiri kilometre. Na mestu, kjer je Arnold Rikli imel prvo svetlobno-zračno postajo Arnoldove višave, so postavili informacijsko tablo.

Zanimivosti / ponedeljek, 5. julij 2021 / 23:55

Slovenske trobojnice

Slovenske trobojnice ponosno plapolajo v vetru kot simboli treh desetletij naše državne samostojnosti. Bo tako kot samozavestnemu vozniku tovornjaka na fotografiji tudi naši državi kot predsedujoči...

Zanimivosti / ponedeljek, 5. julij 2021 / 23:54

Osvežitev

Gasilci ne gasijo zgolj požarov, temveč sem ter tja – še posebno v teh vročih dneh – z veseljem poskrbijo tudi za osvežitev mladine. V počitniških mesecih mladim želimo čim več takšnih razigranih i...

GG Plus / ponedeljek, 5. julij 2021 / 23:52

Kdo prav', da ne morem?!

V projektu Junaki naših ulic skozi poezijo, glasbo in videoprodukcijo pripovedujejo resnične zgodbe, ki jih piše življenje. Prvi junak, ki je dobil navdihujočo skladbo in pretresljiv videospot o svoji...

GG Plus / ponedeljek, 5. julij 2021 / 23:51

Monografija za »češnjico na torti«

V Kulturno-umetniškem društvu (KUD) Zasip so izdali monografijo Oktet Lip Bled – S pesmijo skozi čas, ki so ji dodali tudi zgoščenko. S tem so se poklonili glasbenemu in umetniškemu delu okteta v zdaj...