Ustava Republike Slovenije

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 4. julij 2021 / 13:43

»V procesu osamosvajanja še v okviru enotne SFRJ je Slovenija postopno prevzemala v svojo pristojnost posamezne zadeve, ki so se do tedaj urejale v Beogradu. Formalno je ta proces dobival odraz v celi vrsti amandmajev k obstoječi ustavi, ki so končno narasli na število 100 in že s tem ustvarjali tolikšno pravno nepreglednost, da je bilo normalno upravljanje družbenih zadev skoraj onemogočeno. Ta ustava pa je ob vsem tem ohranjala še vse tiste sestavine, ki so značilne za realsocialistične ureditve. Gre predvsem za enopartijski sistem, ki ima svoj odraz v državni strukturi, v družbeni lastnini s samoupravljanjem, v dirigiranem gospodarstvu in komunalnem sistemu. S posameznimi ustavnimi amandmaji je nova država korak za korakom sicer rušila ta sistem, vendar ga brez nove ustave ni mogla nadomestiti, ker gre za družbeno ureditev, ki izhaja iz povsem drugačnih osnov: parlamentarni sistem, utemeljen na demokratični družbeni ureditvi, neodvisnost posameznika, tako v njegovih temeljnih pravicah in svoboščinah pa tudi v njegovi svobodi na vseh področjih dejavnosti, tako na gospodarskem kot na duhovnem. Šele vzpostavitev družbene strukture na takih osnovah omogoča, da se Slovenija razvije v državo, ki je bila cilj vseh prizadevanj za osamosvojitev. Tudi s tem še niso dosežene želene spremembe v dejanskem položaju in notranjih odnosih posameznika, zlasti pa ne dejanske spremembe v družbenem bogastvu. Vendar brez teh osnov procesa v to smer ne bi bilo mogoče sprožiti. Nova ustava je na ta način šele temelj, na katerem lahko začenjamo graditi. In končno, tudi sodelovanje z razvitim svetom je možno samo v primeru, ko gre za partnerje, ki so si vsaj v bistvenih potezah podobni. S to ustavo se šele uvrščamo v krog razvitih modernih držav, ker gre za ustavo, ki se po vseh svojih sestavinah uvršča na raven, ki jo obsega sodobna misel konstitucionalizma. Postajamo partner, s katerim je mogoče sodelovati.«

Ustava Republike Slovenije je besedilo, ki bi ga morali državljani te države prebirati vedno znova, saj je to naše temeljno besedilo; za državljane je nekaj takega, kar je za kristjane Sveto pismo. Gornji odlomek je iz ene prvih izdaj, in sicer iz predgovora z naslovom Ustava in država, ki ga je napisal dr. France Bučar, tedanji predsednik Skupščine Republike Slovenije, gorenjski rojak, ki je postal eden očetov slovenske države in njene ustave. Obe imata že trideset let: rodili sta se leta 1991, država 25. junija, ustava 23. decembra. Poklon obema!