Prelomno obdobje na fotografijah

Ob tridesetletnici samostojnosti Slovenije v Narodnem muzeju Slovenije razstavlja Srdjan Živulović, ugledni slovenski fotograf, tudi že Pulitzerjev nagrajenec. Naslov razstave je 30, fotografije pa zrcalijo raznoliko družbeno dogajanje v burnih časih nastajanja samostojne slovenske države.

V Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi v Ljubljani je bilo 27. maja odprtje razstave fotografij Srdjana Živulovića ob 30-letnici samostojnosti Slovenije. Njen naslov je 30.

Na ogled je 36 pronicljivih fotografskih pričevanj, ki zrcalijo raznoliko družbeno dogajanje v burnih časih nastajanja samostojne slovenske države. »Magična številka za fotoreporterje starejše dobe, kot sem jaz, je 36 posnetkov na filmu. Ker je bila celotna razstava narejena na film, sem se odločil narediti 36 fotografij iz posnetkov, ki sem jih posnel. Razstava je posvečena anonimnežem oziroma vsem tistim, ki so bili udeleženi v naši osamosvojitvi: od Majniške deklaracije maja 1989 do odhoda zadnjega vojaka JLA v oktobru 1991. Ljudje se bodo spoznali. Ne vem, če vsi. V bistvu je to ljudstvo, ki je bilo v pozitivnem mišljenju, da se bo nekaj spremenilo, in se tudi je. Za zgodbo fotoreporterja, ki dela vojno, je danes pomembno dobiti informacije. Tudi takrat je bilo to pomembno, nisi pa vedel ne kdaj ne kako ne zakaj. Vsi ti dogodki so bili brez predstavnikov za stike z javnostjo. Treba se je bilo znajti, povprašati ljudi, domačine. Sem kronist. Pomembno mi je, da te stvari ostanejo za zanamce in se postavijo v pravi kontekst,« je ob spletnem odprtju razstave povedal Srdjan Živulović, ugledni slovenski fotograf, ki živi v Studenčicah v medvoški občini. Pri prelomnih dogodkih je vedno v prvih fotografskih vrstah in tako je bilo tudi v obdobju osamosvajanja. Izmed posnetkov, ki so na razstavi, je izbral tudi tistega, ki mu je najbolj pri srcu. »To je posnetek, na katerem fantek sedi verjetno s svojim očetom na travi in pričakuje nekaj novega,« pojasni. Dodaja še nekaj besed o vsebini razstave: »Z razstavo svojih fotografij iz obdobja prelomnih zgodovinskih dogodkov pred tridesetimi leti bi rad pokazal predvsem to, da je bilo takrat dva milijona ljudi pri nas, na cesti, v vojni, ki so bili s srcem in dušo pri osamosvojitvi. To so bili junaki osamosvojitve. Vsi skupaj smo bili igralci na isti sceni. Ljudje, ki so bili anonimni in so še anonimni, so iz dneva v dan, iz meseca v mesec pomagali pri tem, da se je zgodila osamosvojitev. Vsi so jo imeli za svoj cilj. Jaz sem hotel tem ljudem dati priznanje brez posebne glorifikacije. Če gledam na takratne dogodke, se mi zdi, da se je vse zgodilo v nekem splošnem pozitivnem razpoloženju, bilo je veliko pričakovanje nečesa boljšega. Vsi so bili za spremembe na bolje. In to, mislim, da se zrcali v mojih fotografijah iz tistega časa. Ta pozitivni naboj je ključen za to razstavo.«

O njenem pomenu je spregovoril tudi Iztok Premrov, kustos razstave: »Gre za zgodovinsko obdobje izpred tridesetih let, ki ga je doživela Slovenija ob osamosvojitvi in ustvarjanju nove države. Takrat je bil Srdjan profesionalni fotoreporter časopisne hiše Delo in je že po službeni dolžnosti spremljal tisto pisano, dramatično dogajanje in ga seveda zaznamoval s svojimi fotografijami. Kot je sam dejal, je želel z razstavo opozoriti na ljudi iz množice, anonimne ljudi, ki so z velikim navdušenjem šli naprej in dosegli veliko željo, veliki cilj: dobiti svojo državo. Kot fotoreporter je bil v središču vseh teh dogajanj in se je največkrat moral sam odločati o tem, kaj in kako narediti. Iz zgodb je sestavil prepričljive pripovedi, prepričljiva pričevanja o tistem času.«

Razstava bo na ogled vse do 13. februarja 2022. Izšla je tudi publikacija, ki prinaša reprodukcijo vseh 36 fotografij z razstave in spremni esej kustosa razstave Iztoka Premrova. Besedilo je v slovenskem in angleškem jeziku.