Porast mišje mrzlice

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Slovenija / sreda, 16. junij 2021 / 16:16

Kranj – Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je letos v Sloveniji zaznal porast primerov mišje mrzlice, kar se odraža tudi v večjem številu hospitalizacij in obravnav bolnikov s to boleznijo v osrednji slovenski bolnišnici. Do 2. junija je Inštitut za mikrobiologijo epidemiološki službi prijavil 180 primerov, največ iz goriške regije in jugovzhodne Slovenije. »Letos je bilo tudi na Gorenjskem prijavljenih že 25 primerov mišje mrzlice, večina od teh z območja Upravne enote Škofja Loka. V preteklih petih letih (2016–2020) smo na Gorenjskem v celem letu beležili med nič in štiri prijave mišje mrzlice,« je povedala specialistka javnega zdravja Kristina Orožen, dr. med., iz kranjske območne enote NIJZ. Od začetka leta do 1. junija je bilo z diagnozo hemoragična mrzlica z renalnim sindromom v UKC Ljubljana hospitaliziranih šestdeset odraslih bolnikov in trije otroci. Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka. Bolezenski znaki so deloma odvisni tudi od vrste virusa, ki je okužbo povzročil. V prvi fazi, ki traja nekaj dni, so prisotni predvsem visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. Za zaščito pred mišjo mrzlico je pomembna predvsem splošna in osebna higiena ter higiena okolja in prostorov.