Šalobarde Alojza Globočnika

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (14)

Pred časom sem se nasmejal ob opisu značilnosti Slovencev iz ust nekega Afričana. Dejal je, da smo zanimiv narod, ker prav obvladajo jezik samo dva ali trije. Takoj, ko kdo nekaj napiše ali izreče, se jih oglasi kopica, ki opozarja, da ni prav povedal … Razčistimo. Šalobarda po Slovarju slovenskega knjižnega jezika pomeni nespametnega, neumnega človeka. Sicer pa je že Prešeren izraz uporabljal kot psovko, kar lahko vidimo v enem od njegovih zabavljivih sonetov.

Sedaj pa (še bolj) resno. V Bleiweisovih Novicah se je 14. sep­tembra 1859 oglasil neki Alojz Globočnik iz Krope, ki se je pridušal nad »ženskimi šalobardami v obročih«. Prizadeto se je lotil nove ženske mode, ki naj bi kar uničevala naše slovenstvo. Opisal je razmere na vasi, kamor so začele prodirati modne novosti in norosti iz mesta: »Ženske se že tako široke nosijo, da človek, ako se mu taka po­šast bliža, misliti more, da se mu na sproti vali kaka lajtra.«

Vrli Globočnik pa je tudi zapisal: »... 'moda' je železna srajca, ktere sleče ne pamet ne pridiga ne očitno zasmehovanje. Samo ena taka pomoč je zoper take nerodnosti, in ta je, da gospoda 'modo' opusti, kadar jo začne posnemati tudi hišna in kuharca …« Mož je razmišljal prav sociološko na široko. Ni pa si mogel kaj, da ne bi svareče dvignil prsta in je v maniri pravega raznašalca novic pristavil: »Slišali smo, da je nekod prišel pošten fant snubit dekle nekega birta – al ko vidi, da še blizu ne more k 'obroču', in se spomni, da so vrata njegove hiše ozke in tudi stopnice v zgornjo hišo tesne, se prestraši in pusti snubitev. Če bi po kmetih ta moda obveljala, bo treba stopnice in vrata predelati. Tudi klopi v cerkvah se bojo mogle raztegniti 'obročarcam'.«

Zato pa so bile naprednejših pogledov »žlahtne meščanke«. Skoraj natanko tri leta za Globočnikom se je v Novicah 24. septembra 1862 oglasila neka Barica G. iz Ljubljane in zagovarjala aktualne »modne trende«. Slovenke so očitno pred Slovenci spoznale, da načelno vztrajanje pri lokalnem izročilu in strah pred vplivi iz tujine ne vodita nikamor.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Radovljici se je 14. 9. 1901 rodil metalurg Ciril Rekar. Sodeloval je pri projektiranju in gradnji železarn v Radžastanu (Indija) in El Hadžaru (Alžirija).

V Domžalah se je 17. 9. 1901 rodil elektrotehnik Venčeslav Koželj. Leta 1925 je diplomiral na Tehnični fakulteti v Ljubljani kot prvi diplomant elektrotehnike in leta 1934 tudi doktoriral.

V Podkorenu se je 17. 9. 1918 rodil alpinist in gorski reševalec Miha Arih.

V Srednji vasi v Bohinju se je 18. 9. 1849 rodila planinka Rozalija Škantar.

Leta 1870 je bila prva ženska, ki se je vzpela na Triglav. Pozneje je bila oskrbnica v Vodnikovi koči.

V Cerkljah na Gorenjskem se je 19. 9. 1796 rodil stavbenik Matej Medved. Uveljavil se je s tehnično zahtevno gradnjo kupole ljubljanske stolnice leta 1841.

V Škofji Loki se je 20. 9. 1909 rodil strojnik in gospodarstvenik Matevž Hafner. V letih 1960–1970 je bil generalni direktor Železarne Jesenice.