Človek si tega ne zasluži

Slovesnost ob 76. obletnici osvoboditve podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen pod Ljubeljem je opomnila na grozote interniranih zapornikov, ki so bili trpinčeni in so izgubili življenje na kraju, kjer se je po besedah Sonje Vrščaj, preživele interniranke v KT Auschwitz, še »smrt utrudila do smrti«. Govorci so opozorili na nevarnost razraščanja sovraštva in poudarili pomen povezovanja.

Ljubelj – Na slovesnosti pri spomeniku J'accuse – Obtožujem so odzvanjale besede: naj se nikoli več ne ponovi. »Človek si tega ne zasluži,« je v pozdravnem govoru dejal župan Občine Tržič Borut Sajovic in dodal: »Rojen sem 15 let po drugi svetovni vojni. Do leta 1990 sem živel v prepričanju, da se to, kar se je dogajalo tu na Ljubelju in drugi strani predora, ne more ponoviti. Ampak zgodila se je Srebrenica, zato so tovrstne slovesnosti in sporočila še toliko nujnejša ter dragocenejša.«

Naj se nikoli več ne vrne čas, ko kri in sovraštvo uničujeta svet, je tudi glavno sporočilo pesmi Goettingen, ki jo je napisala židovska pevka Barbara in simbolizira spravo med Francijo in Nemčijo. Njena želja se po besedah slavnostnega govornika Dragana Petrovca, pravnika, kriminologa penologa in kolumnista ni izpolnila. »Morda se bo želja izpolnila, ko bomo zbrali dovolj poguma in se uprli,« je poudaril in opozoril na razraščanje zla. »Spoznavamo, da nismo dovolj pogumni, da bi se z njim borili brez omahovanja, brez preračunljivosti in nepopustljivo. Preveč je politikov, ki sejejo sovraštvo, in politikov, ki to dopuščajo in mirno opazujejo ali pa se pretvarjajo, da ni nobene nevarnosti.« Svojo misel je podkrepil s primerom Gaze, kjer se po njegovem ustvarja največje taborišče na svetu, in šestimi begunskimi otroki, za katere pred nekaj leti ni bilo prostora v dijaškem domu. »Pravzaprav je tam bil prostor, a ni ga bilo v naših srcih,« je še dodal.

V koncentracijskem taborišču je človek postal oštevilčeni predmet v inventuri za odpis. »Številka« je bila tudi Sonja Vrščaj, predstavnica Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja, ki je preživela grozote KT Auschwitz. Danes je stara 96 let in o grozljivem početju z interniranci pripoveduje zlasti mladim in jim polaga na srce, naj bodo v življenju občutljivi za družbene pojave, ki lahko vodijo v različne oblike nestrpnosti. »Imejte radi svojo domovino, tako kot smo jo imeli mi, in ne dovolite, da bi jo tisti, ki imajo moč, razprodali za umazan denar. Naj bo merilo bogastva domovine zadovoljstvo njenih ljudi,« je pozvala vse navzoče.

Po končani spominski slovesnosti so s prerezom traku namenu predali novo informacijsko točko pred vhodom v spominski park na Ljubelju in novo stalno razstavo Koncentracijsko taborišče Ljubelj/Mauthausen 1943–1945. Pobudo za postavitev panojev je dalo Veleposlaništvo Zvezne republike Nemčije, ki so se mu pridružili še Veleposlaništvo Francije, Veleposlaništvo Republike Poljske, Veleposlaništvo Ruske federacije in Veleposlaništvo Republike Avstrije. Veleposlaniki vseh omenjenih držav v Sloveniji so ob tej skupni gesti spregovorili nekaj besed o nujnosti ohranjanja spomina na našo skupno evropsko preteklost.

Pri spomeniku so vence v s spomin na žrtve nacističnega nasilja položili predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, delegacija Občine Tržič in ZZB za vrednote NOB Slovenije, Milica Ješe v imenu francoskega združenja Amicale de Mauthausen, predstavniki Koroškega združenja Mauthausen Komitee Kärnten/Koroška in predstavniki veleposlaništev.