Lastnikov ne motijo domačini, ki se pridejo osvežit v jezero; v Kredi so se kopali že od nekdaj. Bolj moteči so nekateri obiskovalci od drugod, pravijo. / Foto: Tina Dokl

Jezero Kreda je v zasebni lasti

V pregretih poletnih dneh se številni obiskovalci skozi dolino Radovne zapeljejo do jezera Kreda, ki s svojo smaragdno barvo kar vabi na osvežitev. Ob soparnih vikendih se tako ob jezeru nagnete tudi po dvesto obiskovalcev, ki si poleg kopanja privoščijo piknik v naravi, na bližnjih travnikih igrajo nogomet ali badminton ... Vse lepo in prav, če jezero in zemljišča ob njem ne bi bila - v zasebni lasti. In lastniki že leta obupujejo nad sedanjim stanjem in obiskovalci, ki se požvižgajo na zasebno lastnino, za njimi pa običajno ostanejo le pomendrana trava in kupi smeti ...

Jezero Kreda je nastalo ob izkopavanju krede; kotanja se je napolnila z vodo in nastalo je jezero. Kredo - slovela je kot ena najboljših kred v Evropi - so kopali do leta 1985, ko so vse objekte podrli, jezero pa je ostalo do dandanes. Ob jezeru je ohranjena lesena koča, ki jo uporabljajo lastniki.

Lastniki jezera in zemljišč ob njem so Janko Kunšič, Marija Korbar in Kristl Ogris. Kot v imenu lastnikov pripoveduje Irena Horvat (hčerka lastnice Marije Korbar), so na tem mestu kredo pridobivali vse do leta 1985, ko so proizvodnjo ustavili, objekte pa podrli. Leta 1991 je družina zemljišča, ki so bila po vojni podržavljena, skupaj z jezerom dobila nazaj v postopku denacionalizacije. »V Kredo so se leta in leta prihajali kopat domačini, ki pa so vedeli, da je jezero v zasebni lasti in so to tudi spoštovali. Zadnja leta pa prihaja vse več ljudi od drugod, iz Ljubljane in drugih krajev pa tudi številni tujci. Kak vikend je tu tudi po dvesto ljudi, avtomobili so parkirani povsod ob cesti, po travnikih ... Najhuje pa je, da obiskovalci ne spoštujejo zasebne lastnine, pridejo za ves dan, s seboj prinesejo šotorčke, mize, stole in imajo piknik, v Radovno nosijo hladit pijačo ...« Lastniki so sicer povsod postavili table za napisom »Privat«, jezero so tudi ogradili (a so obiskovalci del ograje odtrgali), posebne table tudi prepovedujejo dovoz do jezera z motornimi vozili. A obiskovalci, kot pravijo lastniki, nobene prepovedi ne spoštujejo. Ograjo enostavno prestopijo, z avtomobili se pripeljejo čisto do obale. Po travnikih, kjer sicer lastniki pasejo živino - krave in konje - igrajo nogomet ali badminton, se igrajo s psi ... Pa obiskovalce opozorijo, da so na zasebni lastnini? »Seveda, a kaj, ko nihče ne verjame, da smo lastniki; večina misli, da je jezero v lasti Triglavskega narodnega parka.“ Toda - kaj niso jezera javno dobro? »Smo lastniki tako jezera kot zemljišč,« odgovarjajo. »Jezero namreč ni nastalo po naravni poti, temveč je umetno jezero, nastalo ob kopanju krede; v zemljiških listinah je na njegovem mestu vrisan travnik, napaja pa ga podtalnica iz Mežakle in Radovne,« dodajajo.

Ker imajo celodnevni obiskovalci seveda tudi biološke potrebe, jih opravljajo kar v jezeru in po bližnjem grmovju. In ko odidejo, za njimi ostanejo kupi smeti, pri čemer lastniki poudarjajo, da vseh obiskovalcev le ne gre metati v isti koš; mnogi za seboj pospravijo in odnesejo smeti.

In kje lastniki vidijo dolgoročno rešitev? »Je sploh ne vidimo!« odgovarjajo in poudarjajo, da jih nikakor ne motijo domačini, ki se za urico ali dve pridejo osvežit v jezero. Problem so obiskovalci od drugod, ki se obnašajo, kot da je vse njihovo ... »Jezero nikakor ne prenese takega navala in prav skrbijo nas prihodnji dnevi, ko bo spet vroče in bo tu spet na desetine ljudi ...«

A lastniki vendarle niso povsem prepuščeni sami sebi. Tako inšpektorji in redarji medobčinskega in­špektorata in redarstva kot nadzorniki Triglavskega narodnega parka so nam zatrdili, da opravljajo nadzore in tudi kaznujejo kršitelje. Za večji red ob Kredi so po besedah Roberta Plavčaka z Občine Gorje v dogovoru z lastniki in Triglavskim narodnim parkom postavili prometne znake, ki prepovedujejo promet z motornimi vozili do jezera. Postavili so tudi leseno brv, prek katere lahko do jezera dostopajo obiskovalci. So nam pa posredovali tudi mnenje urada za upravljanje z vodami, iz katerega izhaja, da je jezero Kreda sicer res v zasebni lasti, a po svojih značilnostih vendarle - naravno vodno javno dobro ...

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sobota, 29. avgust 2015 / 10:17

Črna zaušnica računskemu sodišču

Frane Milčinski Ježek je svojo pesem Črna pega začel z verzom: »Nekoč imel je fant ime, kot je navada pri ljudeh.« in končal »Zdaj ostal je le N. N. in črna pega čez oči«. Takšno črno pego odslej n...

Objavljeno na isti dan


Tržič / sreda, 27. februar 2008 / 07:00

Priporočila podjetju Bios

Nadzorni odbor Občine Tržič je pripravil poročilo o rednem nadzoru občinskega podjetja Bios za leto 2006, s katerim je seznanil občinski svet na februarski seji.

Zanimivosti / sreda, 27. februar 2008 / 07:00

Pestro kulturno dogajanje

Člani Kulturnega društva Tabor Podbrezje so imeli lani vrsto prireditev, ki so popestrile življenje v vasi.

Škofja Loka / sreda, 27. februar 2008 / 07:00

Petdeset smeri za petdeset let

Franc Langerholc - Cac si je darilo za rojstni dan pripravil kar sam, saj mu je uspelo, da je v enem dnevu preplezal kar petdeset športno plezalnih smeri.

Gospodarstvo / sreda, 27. februar 2008 / 07:00

V Merkurju rast na vseh področjih

V četrtek je nadzorni svet Merkurja na redni seji obravnaval nerevidirano letno poročilo Skupine Merkur v lanskem letu in ugotovil, da je bilo poslovanje uspešno.

Splošno / sreda, 27. februar 2008 / 07:00

Njeni in naši sladki spomini

V Galeriji Ivana Groharja razstavlja mlada slikarka Barbara Kastelec iz Žirov. Njena obetavnost je že prerasla v odlično avtorico z razpoznavnim slikarskim slogom.