Jezero Kreda je v zasebni lasti

V pregretih poletnih dneh se številni obiskovalci skozi dolino Radovne zapeljejo do jezera Kreda, ki s svojo smaragdno barvo kar vabi na osvežitev. Ob soparnih vikendih se tako ob jezeru nagnete tudi po dvesto obiskovalcev, ki si poleg kopanja privoščijo piknik v naravi, na bližnjih travnikih igrajo nogomet ali badminton ... Vse lepo in prav, če jezero in zemljišča ob njem ne bi bila - v zasebni lasti. In lastniki že leta obupujejo nad sedanjim stanjem in obiskovalci, ki se požvižgajo na zasebno lastnino, za njimi pa običajno ostanejo le pomendrana trava in kupi smeti ...

Lastniki jezera in zemljišč ob njem so Janko Kunšič, Marija Korbar in Kristl Ogris. Kot v imenu lastnikov pripoveduje Irena Horvat (hčerka lastnice Marije Korbar), so na tem mestu kredo pridobivali vse do leta 1985, ko so proizvodnjo ustavili, objekte pa podrli. Leta 1991 je družina zemljišča, ki so bila po vojni podržavljena, skupaj z jezerom dobila nazaj v postopku denacionalizacije. »V Kredo so se leta in leta prihajali kopat domačini, ki pa so vedeli, da je jezero v zasebni lasti in so to tudi spoštovali. Zadnja leta pa prihaja vse več ljudi od drugod, iz Ljubljane in drugih krajev pa tudi številni tujci. Kak vikend je tu tudi po dvesto ljudi, avtomobili so parkirani povsod ob cesti, po travnikih ... Najhuje pa je, da obiskovalci ne spoštujejo zasebne lastnine, pridejo za ves dan, s seboj prinesejo šotorčke, mize, stole in imajo piknik, v Radovno nosijo hladit pijačo ...« Lastniki so sicer povsod postavili table za napisom »Privat«, jezero so tudi ogradili (a so obiskovalci del ograje odtrgali), posebne table tudi prepovedujejo dovoz do jezera z motornimi vozili. A obiskovalci, kot pravijo lastniki, nobene prepovedi ne spoštujejo. Ograjo enostavno prestopijo, z avtomobili se pripeljejo čisto do obale. Po travnikih, kjer sicer lastniki pasejo živino - krave in konje - igrajo nogomet ali badminton, se igrajo s psi ... Pa obiskovalce opozorijo, da so na zasebni lastnini? »Seveda, a kaj, ko nihče ne verjame, da smo lastniki; večina misli, da je jezero v lasti Triglavskega narodnega parka.“ Toda - kaj niso jezera javno dobro? »Smo lastniki tako jezera kot zemljišč,« odgovarjajo. »Jezero namreč ni nastalo po naravni poti, temveč je umetno jezero, nastalo ob kopanju krede; v zemljiških listinah je na njegovem mestu vrisan travnik, napaja pa ga podtalnica iz Mežakle in Radovne,« dodajajo.

Ker imajo celodnevni obiskovalci seveda tudi biološke potrebe, jih opravljajo kar v jezeru in po bližnjem grmovju. In ko odidejo, za njimi ostanejo kupi smeti, pri čemer lastniki poudarjajo, da vseh obiskovalcev le ne gre metati v isti koš; mnogi za seboj pospravijo in odnesejo smeti.

In kje lastniki vidijo dolgoročno rešitev? »Je sploh ne vidimo!« odgovarjajo in poudarjajo, da jih nikakor ne motijo domačini, ki se za urico ali dve pridejo osvežit v jezero. Problem so obiskovalci od drugod, ki se obnašajo, kot da je vse njihovo ... »Jezero nikakor ne prenese takega navala in prav skrbijo nas prihodnji dnevi, ko bo spet vroče in bo tu spet na desetine ljudi ...«

A lastniki vendarle niso povsem prepuščeni sami sebi. Tako inšpektorji in redarji medobčinskega in­špektorata in redarstva kot nadzorniki Triglavskega narodnega parka so nam zatrdili, da opravljajo nadzore in tudi kaznujejo kršitelje. Za večji red ob Kredi so po besedah Roberta Plavčaka z Občine Gorje v dogovoru z lastniki in Triglavskim narodnim parkom postavili prometne znake, ki prepovedujejo promet z motornimi vozili do jezera. Postavili so tudi leseno brv, prek katere lahko do jezera dostopajo obiskovalci. So nam pa posredovali tudi mnenje urada za upravljanje z vodami, iz katerega izhaja, da je jezero Kreda sicer res v zasebni lasti, a po svojih značilnostih vendarle - naravno vodno javno dobro ...