Lastnikov ne motijo domačini, ki se pridejo osvežit v jezero; v Kredi so se kopali že od nekdaj. Bolj moteči so nekateri obiskovalci od drugod, pravijo. / Foto: Tina Dokl

Jezero Kreda je v zasebni lasti

V pregretih poletnih dneh se številni obiskovalci skozi dolino Radovne zapeljejo do jezera Kreda, ki s svojo smaragdno barvo kar vabi na osvežitev. Ob soparnih vikendih se tako ob jezeru nagnete tudi po dvesto obiskovalcev, ki si poleg kopanja privoščijo piknik v naravi, na bližnjih travnikih igrajo nogomet ali badminton ... Vse lepo in prav, če jezero in zemljišča ob njem ne bi bila - v zasebni lasti. In lastniki že leta obupujejo nad sedanjim stanjem in obiskovalci, ki se požvižgajo na zasebno lastnino, za njimi pa običajno ostanejo le pomendrana trava in kupi smeti ...

Jezero Kreda je nastalo ob izkopavanju krede; kotanja se je napolnila z vodo in nastalo je jezero. Kredo - slovela je kot ena najboljših kred v Evropi - so kopali do leta 1985, ko so vse objekte podrli, jezero pa je ostalo do dandanes. Ob jezeru je ohranjena lesena koča, ki jo uporabljajo lastniki.

Lastniki jezera in zemljišč ob njem so Janko Kunšič, Marija Korbar in Kristl Ogris. Kot v imenu lastnikov pripoveduje Irena Horvat (hčerka lastnice Marije Korbar), so na tem mestu kredo pridobivali vse do leta 1985, ko so proizvodnjo ustavili, objekte pa podrli. Leta 1991 je družina zemljišča, ki so bila po vojni podržavljena, skupaj z jezerom dobila nazaj v postopku denacionalizacije. »V Kredo so se leta in leta prihajali kopat domačini, ki pa so vedeli, da je jezero v zasebni lasti in so to tudi spoštovali. Zadnja leta pa prihaja vse več ljudi od drugod, iz Ljubljane in drugih krajev pa tudi številni tujci. Kak vikend je tu tudi po dvesto ljudi, avtomobili so parkirani povsod ob cesti, po travnikih ... Najhuje pa je, da obiskovalci ne spoštujejo zasebne lastnine, pridejo za ves dan, s seboj prinesejo šotorčke, mize, stole in imajo piknik, v Radovno nosijo hladit pijačo ...« Lastniki so sicer povsod postavili table za napisom »Privat«, jezero so tudi ogradili (a so obiskovalci del ograje odtrgali), posebne table tudi prepovedujejo dovoz do jezera z motornimi vozili. A obiskovalci, kot pravijo lastniki, nobene prepovedi ne spoštujejo. Ograjo enostavno prestopijo, z avtomobili se pripeljejo čisto do obale. Po travnikih, kjer sicer lastniki pasejo živino - krave in konje - igrajo nogomet ali badminton, se igrajo s psi ... Pa obiskovalce opozorijo, da so na zasebni lastnini? »Seveda, a kaj, ko nihče ne verjame, da smo lastniki; večina misli, da je jezero v lasti Triglavskega narodnega parka.“ Toda - kaj niso jezera javno dobro? »Smo lastniki tako jezera kot zemljišč,« odgovarjajo. »Jezero namreč ni nastalo po naravni poti, temveč je umetno jezero, nastalo ob kopanju krede; v zemljiških listinah je na njegovem mestu vrisan travnik, napaja pa ga podtalnica iz Mežakle in Radovne,« dodajajo.

Ker imajo celodnevni obiskovalci seveda tudi biološke potrebe, jih opravljajo kar v jezeru in po bližnjem grmovju. In ko odidejo, za njimi ostanejo kupi smeti, pri čemer lastniki poudarjajo, da vseh obiskovalcev le ne gre metati v isti koš; mnogi za seboj pospravijo in odnesejo smeti.

In kje lastniki vidijo dolgoročno rešitev? »Je sploh ne vidimo!« odgovarjajo in poudarjajo, da jih nikakor ne motijo domačini, ki se za urico ali dve pridejo osvežit v jezero. Problem so obiskovalci od drugod, ki se obnašajo, kot da je vse njihovo ... »Jezero nikakor ne prenese takega navala in prav skrbijo nas prihodnji dnevi, ko bo spet vroče in bo tu spet na desetine ljudi ...«

A lastniki vendarle niso povsem prepuščeni sami sebi. Tako inšpektorji in redarji medobčinskega in­špektorata in redarstva kot nadzorniki Triglavskega narodnega parka so nam zatrdili, da opravljajo nadzore in tudi kaznujejo kršitelje. Za večji red ob Kredi so po besedah Roberta Plavčaka z Občine Gorje v dogovoru z lastniki in Triglavskim narodnim parkom postavili prometne znake, ki prepovedujejo promet z motornimi vozili do jezera. Postavili so tudi leseno brv, prek katere lahko do jezera dostopajo obiskovalci. So nam pa posredovali tudi mnenje urada za upravljanje z vodami, iz katerega izhaja, da je jezero Kreda sicer res v zasebni lasti, a po svojih značilnostih vendarle - naravno vodno javno dobro ...

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / nedelja, 1. junij 2008 / 07:00

Izleti in pohodi za nove moči

Člani in članice Društva invalidov Občine Kranjska Gora so se spomladi odpravili na kar nekaj pohodov in izletov. Tako si nabirajo energijo in moč za prihajajoče poletje.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / petek, 23. marec 2018 / 00:07

Rešitev ali boj za stranke

Očitke ustanoviteljev portala Izberem.si, da večina upravnikov stavb od izvajalcev pobira nezakonite provizije, največja gorenjska upravnika zavračata in označujeta kot del oglaševalske taktike.

Gospodarstvo / petek, 23. marec 2018 / 00:07

Zlasti pozimi potrebujejo mir

Letošnja zima je s snegom in nizkimi temperaturami otežila življenje divjadi. Čeprav so živali prilagojene tudi na nizke temperature, pa bo naravna selekcija bistveno večja kot sicer, menijo na Lovski...

Razvedrilo / petek, 23. marec 2018 / 00:07

An flet’n večer in peklenska zabava

Tradicionalni marčevski koncert je v Tržiču ponovno navdušil, Dvorana tržiških olimpijcev pa je tokrat kot glavnega glasbenega gosta gostila Prifarske muzikante. Poklonili so se tudi pokojnemu Francu...

Gospodarstvo / petek, 23. marec 2018 / 00:04

Poudarek na razvoju prašičereje

V podjetju Meso Kamnik so prejšnji teden gostili župana Marjana Šarca. Predstavili so mu poslovanje in novo pakirno linijo, pogovarjali pa so se tudi o stavbi stare klavnice na Usnjarski, ki naj bi jo...

Nasveti / petek, 23. marec 2018 / 00:03

Pirin kruh s kefirjem in cimetovi polžki

Peka kruha še nikoli ni bila tako enostavna. Vse skupaj le zmešamo, nadevamo v pekač in malo počakamo. Iz pirine moke in kefirja dobimo tako dober kruh, da ga lahko jemo brez dodatkov in prav ničes...