Lastnikov ne motijo domačini, ki se pridejo osvežit v jezero; v Kredi so se kopali že od nekdaj. Bolj moteči so nekateri obiskovalci od drugod, pravijo. / Foto: Tina Dokl

Jezero Kreda je v zasebni lasti

V pregretih poletnih dneh se številni obiskovalci skozi dolino Radovne zapeljejo do jezera Kreda, ki s svojo smaragdno barvo kar vabi na osvežitev. Ob soparnih vikendih se tako ob jezeru nagnete tudi po dvesto obiskovalcev, ki si poleg kopanja privoščijo piknik v naravi, na bližnjih travnikih igrajo nogomet ali badminton ... Vse lepo in prav, če jezero in zemljišča ob njem ne bi bila - v zasebni lasti. In lastniki že leta obupujejo nad sedanjim stanjem in obiskovalci, ki se požvižgajo na zasebno lastnino, za njimi pa običajno ostanejo le pomendrana trava in kupi smeti ...

Jezero Kreda je nastalo ob izkopavanju krede; kotanja se je napolnila z vodo in nastalo je jezero. Kredo - slovela je kot ena najboljših kred v Evropi - so kopali do leta 1985, ko so vse objekte podrli, jezero pa je ostalo do dandanes. Ob jezeru je ohranjena lesena koča, ki jo uporabljajo lastniki.

Lastniki jezera in zemljišč ob njem so Janko Kunšič, Marija Korbar in Kristl Ogris. Kot v imenu lastnikov pripoveduje Irena Horvat (hčerka lastnice Marije Korbar), so na tem mestu kredo pridobivali vse do leta 1985, ko so proizvodnjo ustavili, objekte pa podrli. Leta 1991 je družina zemljišča, ki so bila po vojni podržavljena, skupaj z jezerom dobila nazaj v postopku denacionalizacije. »V Kredo so se leta in leta prihajali kopat domačini, ki pa so vedeli, da je jezero v zasebni lasti in so to tudi spoštovali. Zadnja leta pa prihaja vse več ljudi od drugod, iz Ljubljane in drugih krajev pa tudi številni tujci. Kak vikend je tu tudi po dvesto ljudi, avtomobili so parkirani povsod ob cesti, po travnikih ... Najhuje pa je, da obiskovalci ne spoštujejo zasebne lastnine, pridejo za ves dan, s seboj prinesejo šotorčke, mize, stole in imajo piknik, v Radovno nosijo hladit pijačo ...« Lastniki so sicer povsod postavili table za napisom »Privat«, jezero so tudi ogradili (a so obiskovalci del ograje odtrgali), posebne table tudi prepovedujejo dovoz do jezera z motornimi vozili. A obiskovalci, kot pravijo lastniki, nobene prepovedi ne spoštujejo. Ograjo enostavno prestopijo, z avtomobili se pripeljejo čisto do obale. Po travnikih, kjer sicer lastniki pasejo živino - krave in konje - igrajo nogomet ali badminton, se igrajo s psi ... Pa obiskovalce opozorijo, da so na zasebni lastnini? »Seveda, a kaj, ko nihče ne verjame, da smo lastniki; večina misli, da je jezero v lasti Triglavskega narodnega parka.“ Toda - kaj niso jezera javno dobro? »Smo lastniki tako jezera kot zemljišč,« odgovarjajo. »Jezero namreč ni nastalo po naravni poti, temveč je umetno jezero, nastalo ob kopanju krede; v zemljiških listinah je na njegovem mestu vrisan travnik, napaja pa ga podtalnica iz Mežakle in Radovne,« dodajajo.

Ker imajo celodnevni obiskovalci seveda tudi biološke potrebe, jih opravljajo kar v jezeru in po bližnjem grmovju. In ko odidejo, za njimi ostanejo kupi smeti, pri čemer lastniki poudarjajo, da vseh obiskovalcev le ne gre metati v isti koš; mnogi za seboj pospravijo in odnesejo smeti.

In kje lastniki vidijo dolgoročno rešitev? »Je sploh ne vidimo!« odgovarjajo in poudarjajo, da jih nikakor ne motijo domačini, ki se za urico ali dve pridejo osvežit v jezero. Problem so obiskovalci od drugod, ki se obnašajo, kot da je vse njihovo ... »Jezero nikakor ne prenese takega navala in prav skrbijo nas prihodnji dnevi, ko bo spet vroče in bo tu spet na desetine ljudi ...«

A lastniki vendarle niso povsem prepuščeni sami sebi. Tako inšpektorji in redarji medobčinskega in­špektorata in redarstva kot nadzorniki Triglavskega narodnega parka so nam zatrdili, da opravljajo nadzore in tudi kaznujejo kršitelje. Za večji red ob Kredi so po besedah Roberta Plavčaka z Občine Gorje v dogovoru z lastniki in Triglavskim narodnim parkom postavili prometne znake, ki prepovedujejo promet z motornimi vozili do jezera. Postavili so tudi leseno brv, prek katere lahko do jezera dostopajo obiskovalci. So nam pa posredovali tudi mnenje urada za upravljanje z vodami, iz katerega izhaja, da je jezero Kreda sicer res v zasebni lasti, a po svojih značilnostih vendarle - naravno vodno javno dobro ...

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 6. marec 2017 / 22:39

Učenje skozi igro in raziskovanje

Središče za naravno učenje Samorog v Sori pri Medvodah obiskujejo predšolski otroci in tudi štirje prvošolčki. Postali so otroci, uradno šolani na domu, v vsakdanu pa vztrajni gozdni potepini in ustva...

Objavljeno na isti dan


Kronika / / 17:44

Ni prijav o ugrabitvah otrok

»Primera ugrabitve otroka, ki bi jo izvedel neznanec z belim kombijem, do zdaj še ni bilo in ga še nismo obravnavali,« sporoča policija po zadnjih objavah na različnih družbenih omrežjih o belih kombi...

Rekreacija / / 17:42

Stičišče treh držav

Tromeja/Peč (1510 m n. m.) – Za Slovenijo radi rečemo, da ima obliko kokoši. Tik nad repom ima eno od svojih tromej; tromejo med Slovenijo, Avstrijo in Italijo. Hrib, kjer je stičišče slovanstva, germ...

Slovenija / / 17:40

Skupna zaveza za odpravo aidsa

Letošnji svetovni dan boja proti aidsu, ki je prvega decembra, je v ospredje postavil prizadevanja za izpolnitev skupne zaveze za odpravo aidsa do leta 2030. HIV še vedno ogroža na milijone življen...

Železniki / / 17:39

Železne niti tkejo že dve desetletji

Z zbornikom Železne niti si v Muzejskem društvu Železniki že dve desetletji prizadevajo zapisati zgodovino Selške doline.

Zanimivosti / / 17:37

Dežela prizidkov

Minuli četrtek so v Sokolskem domu v Škofji Loki odprli razstavo Dežela prizidkov. Arhitekturni projekt je potekal v sodelovanju Občine Škofja Loka in Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani.