Digitalna preobrazba kmetijskih zadrug

Zadružna zveza Slovenije (ZZS) je pripravila v sredo na Brdu kongres, ki ga je posvetila aktualni temi – digitalni preobrazbi zadrug, ki bo zadrugam pomagala pri prehodu v še bolj konkurenčen in povezan nastop na trgu.

Brdo pri Kranju – Na kongresu so zadružnikom, vseh je bilo okrog sto trideset, predstavili sedanje stanje v zadrugah na področju digitalizacije, nadaljnje korake za njihovo digitalno preobrazbo pa tudi dobre izkušnje zadrug iz Furlanije - Julijske krajine pri uvajanju novih tehnologij. Kot je dejal predsednik zadružne zveze Borut Florjančič, je njihov cilj, da bi bile zadruge v prihodnje sodobne, uspešne ter po meri kupca in zahtevnega globalnega trga. Pomemben korak do tega cilja je tudi digitalizacija in uvajanje novih tehnologij, pri tem pa si želijo, da zadruge na tej poti sodelujejo, se povezujejo in imajo za to tudi podporo države. »V sodelovanju z dr. Primožem Banovcem smo glede na obstoječe stanje opredelili nadaljnje korake, ki bodo zadrugam pomagali pri oblikovanju njihove poti digitalne transformacije,« je dejal Florjančič in dodal: »Kmetijstvo se danes srečuje z enim največjih razkorakov med ceno vhodnega kmetijskega repromateriala in cenami kmetijskih produktov. Ravnovesje na trgu je porušeno, porazdelitev zaslužka je prevešena na drugi konec dobavne verige. To razmerje je treba popraviti in kmetu zagotoviti pravično plačilo. Digitalna transformacija je le eden izmed vidikov, ki so ključni za ohranitev, napredek ter prihodnji tehnološki in inovativni razvoj zadrug, članov in kmetij.«

Internetna prodaja mesa, avkcija na daljavo ...

Anton Strah, podpredsednik upravnega odbora ZZS, je dejal, da digitalizacija omogoča zadrugam sodobno komuniciranje med proizvajalci in potrošniki, ki hočejo čim prej in čim več zvedeti o tem, kaj mu zadruge lahko ponudijo. Franc Žbogar, podpredsednik upravnega odbora ZZS, je dejal, da v njihovi zadrugi, to je v KZ Tolmin, že uporabljajo najsodobnejši računalniški program za nadzor poslovanja, uprava lahko vsak trenutek vpogleda v poslovanje trgovin, to uvajajo tudi v mlekarni. V zdravstveni krizi so avkcijo plemenskega rjavega goveda, ki je bila sicer prej vedno »v živo«, izvedli na daljavo, odziv je bil odličen in so skoraj vso ponujeno živino prodali. »Če je država našla denar za to, da je veliko volkov in medvedov opremila s čipi oziroma pametnimi vratnicami, bi lahko tako opremili tudi živino na visokogorskih pašnikih in s tem olajšali delo pastirjem.« Ivan Drev, direktor KZ Šaleška dolina, je dejal, da so v zadrugi že stopili na pot digitalizacije. Uvedli so sistem, pri katerem kupec ekološkega mesa s pomočjo QR-kode preveri, na kateri kmetiji je bilo meso prirejeno, ter internetno prodajo mesa, ki se je zelo dobro izkazala tudi v koronačasu, ko so prodajo dvignili kar za sedemkrat.

S kakovostnimi podatki do boljše konkurenčnosti

Pri pripravi vizije digitalne transformacije zadrug kot zunanji sodelavec ZZS sodeluje dr. Primož Banovec s Fakultete za geodezijo in gradbeništvo. Kot je dejal, potrebo po viziji narekujejo trenutno stanje v zadrugah, ki zaostaja za razvojem informatizacije in digitalizacije, smernice Evropske unije, specifični izzivi s področja kmetijstva in živilstva ter izboljšanje konkurenčnosti zadrug. Proces digitalizacije zadrug bo zahteval transformacijo na več ravneh in v postopnih korakih, omogočal pa bo boljše spremljanje trgov, podporo procesom trženja, sledljivost in spremljanje postopkov certificiranja, optimizacijo delovanja zadrug, boljšo povezljivost s centri znanja ... »Glavni namen digitalnega prehoda pa je na podlagi kvalitetnih podatkov izboljšati konkurenčnost,« je dejal dr. Banovec.

Nesorazmerja so izziv

Zadružni kongres so spremljali številni gostje, med njimi predsednik vlade Janez Janša, ki je spomnil na začetek epidemije, ko so številne države imele težave z zagotavljanjem različnih surovin, tudi hrane. Šele takrat se je tudi marsikdo v Sloveniji zavedel, da hrana ni nekaj, kar je vedno dosegljivo, ampak je to strateška surovina. V Evropi vsi pridelovalci hrane niso v enakem položaju, pridelovalne pogoje jim skušajo izenačiti z različnimi mehanizmi, ki pa niso dovolj dodelani.

Obstajajo tudi nesorazmerja v prehranski verigi, ta so tudi za vlado izziv, a odgovori niso enostavni, saj se pri tem spopadata dva principa – princip tržnega gospodarstva in princip strateškega pomena. Ker je Slovenija del skupnega evropskega trga in evropske kmetijske politike, je iskanje ravnotežja med različnima principoma še toliko težje. »Zadruge veliko naredite za to, da je problem lažje rešljiv,« je dejal Janša in poudaril: »Slovenski kmet je del optimistične Slovenije, ki se zaveda, da ni problem samo v tem, kako ustvarjeno deliti, ampak da je treba najprej nekaj ustvariti. Tisti, ki ustvarja, pa mora imeti prvo besedo pri delitvi.«

Povezani do večje pogajalske moči

»Epidemija nam je pokazala, da mora vsaka država sama poskrbeti za prehransko varnost, opozorila pa nas je tudi na potrebo po sodelovanju in oblikovanju prehranskih verig,« je dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek in dodal, da je sedanja vlada naklonjena kmetom, saj jim je (bo) v kriznih časih za nadomestila za izpad dohodka in za druge oblike pomoči namenila 50 milijonov evrov. V novem programskem obdobju skupne kmetijske politike bo pri razporejanju denarja verjetno prišlo do sprememb, pri tem pa bodo na ministrstvu podprli ukrepe, ki bodo prispevali k večji konkurenčnosti in odpornosti kmetijstva ter prenosu znanja. »Možnosti razvoja zadružništva v Sloveniji vidim predvsem pri povezovanju zadrug in s tem povečanju pogajalske moči, predvsem pri poslovanju s trgovskimi podjetji, ki imajo zaradi zahtev kupcev interes za odkup slovenskih živilskih proizvodov,« je še dejal Podgoršek.