Bo še kdaj pomlad?

Vam stavek »še bo kdaj pomlad« zveni nekam znano? Najbrž ne. To je naslov pozabljenega filmskega scenarija, ki ga je leta 1950 napisal France Bevk; po njem je bil posnet film, imenovan po Trstu, za katerega so se takrat potegovali. Nadvse aktualno pa se sliši, če ta stavek postavimo vprašalno, tako kot je v naslovu: Bo še kdaj pomlad? Če bi odgovor iskali v vremenu zadnjih nekaj dni in tednov, bi si ne obetali nič dobrega. Zima se letos ne da, z neba kar naprej nekaj pada, enkrat dež, dostikrat sneg. Iz dolgoletnih izkušenj pa vemo, da se bo enkrat tudi to dolgotrajno slabo vreme obrnilo in prišla bo prava pomlad, tista s soncem in toploto. Kot kaže, bo bolje že konec tega tedna.

V naši državi je tudi sicer marsikaj bolj zimsko, zamrznjeno in bolj slabe »štimunge«. Do očitne otoplitve in razjasnitve pa je prišlo v slovensko-hrvaških odnosih. V teh se je, že odkar je razpadla nekdanja skupna država, kar naprej nekaj kompliciralo. »Bratje Hrvati« so v tem pravi mojstri, »Alpski Hrvatje« (tako je Ivan Tavčar svoj čas imenoval Slovence) pa se jim tudi ne podamo. No, v letu, ko Republika Hrvatska vstopa v Evropsko unijo, potrebuje tudi naše soglasje in zadnji čas se naši sosedje obnašajo bolj spravljivo. Vprašanja, ki jih nismo mogli ali hoteli rešiti v dialogu, prelagamo na mednarodne arbitre, najprej mejo na morju, zdaj še vprašanje hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke. To, kar smo v torek doživeli v našem Državnem zboru, pa je že prava pomladna idila: v klopi naših poslancev sta sedla tudi hrvaški premier in zunanja ministrica, naši vrli izbranci pa so v njuni navzočnosti soglasno prižgali sosedom zeleno luč na poti v Bruselj.

Prav nič pomladno ni vzdušje v naših javnih financah. Tajkuni so ob asistenci nekaterih politikov in bančnikov najprej uničili mnoge gospodarske družbe, zdaj pa so vsi skupaj na rob bankrota pripeljali še državo. Nova vlada obeta, da se bo temu izognila, zloglasne »bonitetne hiše« in vse pogosteje tudi ugledni tuji mediji pa napovedujejo, da bo vlada prisiljena zaprositi za evropsko pomoč in da je kazenska trojka že na poti. Kako bo v tem primeru z bančnimi vlogami državljanov? V slovenskih bankah naj bi imeli varčevalci kot fizične osebe oziroma zasebniki okrog 14 milijard evrov prihrankov, dolgov pa okrog osem (največ v obliki stanovanjskih in potrošniških posojil). To razmerje je še vedno ugodno. Bolj usodno je vprašanje, koliko denarja imajo tatovi slovenskega družbenega premoženja v tujih bankah, zlasti v t. i. davčnih oazah? Kako jih prisiliti, da bi ta denar vrnili? Če ne dobesedno, pa vsaj tako, da bi se denar vrnil v obliki naložb. Zdaj je v glavnem že opran, iz zgodovine politične ekonomije pa vemo, da se je prvotna akumulacija kapitala zmeraj dogajala kot rop, ki je bil naknadno politično in pravno legaliziran.

Kaj lahko k reševanju naše države, ki je še vedno velika vrednota, prispevamo državljani? Nekaj že tako, da tisti, ki imamo v bankah manj kot sto tisoč evrov, tega denarja ne dvigamo. Predvsem pa tako, da skuša vsak najprej poskrbeti zase in za svojo družino. Če bi bili uspešni kot zasebniki, bi najbrž uspevala tudi celota. Kar pa ni zmeraj lahko. Podjetij in ustanov, ki so jih uničili ali osiromašili pripadniki »novih elit«, sami ne moremo reševati. Za začetek nam ostanejo le drobni koraki. Na začetku pomladi bi mogoče kazalo razmisliti, kako povečati pridelek na zasebnih vrtovih, lastniških ali najetih. Mar ni nekaj že to, če bi si vse več družin na bolj ekološki način pridelalo več zdrave hrane …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sobota, 1. avgust 2015 / 13:39

Večerja z vitezom

Dvajseto srečanje mest na Venerini poti vabi v nedeljo v Radovljico. Marsikdo se vpraša, kje, hudiča, pa je ta Venerina pot? Pojasnit jo pride sam vitez in minezenger Ulrik Liechtesteinski, ki jo j...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 10. april 2020 / 19:49

Vrača se izvajanje nenujnih specialističnih pregledov

Zdravstvene ustanove bodo začele izvajati nenujne ambulantne specialistične dejavnosti, ki so bile zaradi covida-19 začasno ustavljene. Starejši od 65 let pa morajo po novem pri nakupih v trgovinah iz...

Šenčur / petek, 10. april 2020 / 19:19

Pomoč za čim hitrejšo dobavo opreme

Šenčur – Iz skupine NiceLabel, vodilnega globalnega razvojnega podjetja na področju programskih rešitev za označevanje, katerega krovno podjetje je šenčurski Euro Plus, so sporočili, da podjetjem i...

Šport / petek, 10. april 2020 / 19:18

Strelci so se izkazali

Na letošnjem državnem prvenstvu z zračnim orožjem so se izkazali tudi gorenjski strelci, ki so bili med najuspešnejšimi udeleženci tekmovanja.

Šenčur / petek, 10. april 2020 / 19:18

Praznovali bodo jeseni

Šenčur – Na god svetega Jurija, ki je bil najprej farni zavetnik, zdaj pa je tudi simbol občine Šenčur, ta tudi praznuje občinski praznik. Vsako leto so se zato ob tem času vrstile prireditve, ki s...

Nasveti / petek, 10. april 2020 / 19:17

Koronski nasveti

V Centru pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout so pripravili preživetveni vodnik za družine v času koronavirusa. Upoštevanje petih koronskih nasvetov bo v času epidemije olajšalo sobivanje druži...