Velik potencial v lesu

Kot ena najbolj gozdnatih držav ima Slovenija v lesu veliko potencial, a se tako kot druge evropske države tudi slovenska lesnopredelovalna industrija srečuje s pomanjkanjem lesa.

Ljubljana – Na Dnevih slovenskega lesarstva, ki ga pripravljata agencija Spirit Slovenija in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, so udeleženci okroglih miz, strokovnih predavanj in drugih dogodkov analizirali stanje in naslovili izzive slovenske lesnopredelovalne industrije.

Kriza, ki jo je v preteklih mesecih povzročila pandemija covida-19, v panogi vendarle ni pustila večjih posledic. Kot je na sredini novinarski konferenci povedal direktor združenja lesne in pohištvene industrije pri gospodarski zbornici Igor Milavec, so po prvih analizah nedavno objavljenih podatkov Ajpesa celo pozitivno presenečeni, saj so pričakovali hujše padce. Dobiček je v primerjavi z letom prej celo nekoliko narasel in se približal šestdesetim milijonom evrov, tudi promet je bil ob koncu minulega leta že na ravni tistega iz konca leta 2019, padec prodaje pa je manjši od deset odstotkov. »Najslabše je, da smo v panogi izgubili nekaj več kot petsto delovnih mest,« je izpostavil Milavec, ki ga na drugi strani veseli, da je dodana vrednost na zaposlenega presegla štirideset tisoč evrov.

Kot pravi Milavec, ima lesnopredelovalna industrija kot panoga, ki pomembno prispeva k zmanjševanju ogljičnih izpustov, v Sloveniji še velik potencial.

Da je Slovenija za Finsko in Švedsko tretja najbolj gozdnata država v Evropi, je poudaril tudi direktor Spirita dr. Tomaž Kostanjevec, ki ga veseli, da lesna industrija skupaj s pohištveno beleži rast. Njen razvoj spodbuja tudi država. Kot je dejal, trenutna višina nepovratnih sredstev, ki jih bodo imeli na agenciji na voljo za sofinanciranje projektov s področja krožnega gospodarstva, dviga produktivnosti in razvoja raziskav in inovacij, znaša 188,5 milijona evrov, tudi z drugimi programi pa želijo slovenskim podjetjem pomagati pri osvajanju globalnih trgov in spodbujati potrošnike k nakupu izdelkov iz slovenskega lesa.

Generalni direktor direktorata za lesarstvo na gospodarskem ministrstvu Danilo Anton Ranc je poudaril, da vlada v okviru načrta za okrevanje in odpornost ter nove finančne perspektive pričakuje 67 milijonov evrov za lesnopredelovalno industrijo, med pomembnimi aktivnostmi pa je omenil tudi t. i. zelena javna naročila, s katerimi bo spodbudila gradnjo javnih stavb z lesom. Z večjo uporabo lesa si želijo znižati emisije toplogrednih plinov, k čemur jih zavezujejo cilji Evropske komisije.

Kljub številnim priložnostim se panoga spopada še s številnimi izzivi. Kot je poudaril Milavec, je trenutno največja težava pomanjkanje lesa, s čimer se spopada cela Evropa, ne le Slovenija. »Delno se pozna povečana poraba, delno pa, da verige niso v polnosti delovale. Podjetja imajo zato velike težave, dobavni roki se daljšajo, cene pa rastejo, kot rastejo tudi pri drugih materialih,« je dejal Milavec. Pri dolžinsko spojenem lesu zaznavajo kar stoodstotno rast, v ekstremnih primerih pa celo do tristoodstotno, je omenil Milavec.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh je poleg pomanjkanja lesa, s katerim se srečuje, omenil še en pereč vidik slovenske lesnopredelovalne industrije: »Slovenska hlodovina gre na Kitajsko in v sosednje države, nazaj pa uvažamo polizdelke in izdelke. Verjetno to ni namen naše države. Naš namen bi moral biti, da polizdelke in izdelke izvažamo in prodajamo tako na evropskih kot svetovnih trgih.« Kot je še dejal, za področje lesarstva nobena izmed dozdajšnjih vlad ni naredila dovolj, kljub temu da poleg turizma, prav lesnopredelovalna industrija zaradi naravnih danosti ponuja najboljšo možnost razvoja države.

V okviru Dnevov slovenskega lesarstva je v Cankarjevem domu še danes na ogled tudi razstava lesenih izdelkov slovenskih mojstrov Čar lesa. Podelili pa so tudi priznanja in nagrade za lesarski presežek leta. Med tremi nagrajenci je tudi Barbara Šubic iz žirovskega podjetja M Sora.