Rožle Prezelj in dr. Simona Kustec na predstavitvi poročila varuha športnikovih pravic / Foto: arhiv ministrstva

Poročal varuh športnikovih pravic

Varuh športnikovih pravic in nekdanji vrhunski športnik Kranjčan Rožle Prezelj je lani obravnaval 56 primerov.

Institut varuha pravic športnikov in strokovnih delavcev v športu v okviru ministrstva za izobraževanje, znanost in šport deluje od aprila 2018. Za varuha je bil za petletni mandat imenovan nekdanji vrhunski atlet Rožle Prezelj. V torek je prestavil svoje delo in ugotovitve letnega poročila za preteklo leto.

Kot je poudaril, lahko po treh letih delovanja, številčni in vsebinski pestrosti primerov utemeljeno zaključimo, da se je varuh kot institut preventivne zaščite v obliki nudenja in pridobivanja informacij, usmerjanja, svetovanja in posredovanja pri reševanju sporov dodobra uveljavil v slovenski športni javnosti. Število primerov, ki jih obravnava, narašča. Če je v letu 2108 obravnaval 43 primerov, jih je bilo lani 56. »Iz analize obravnavnih primerov in izkušenj zaznavam trend, da se športne organizacije ne zavedajo javnih statusov v zadostni meri, predvsem javnega statusa krovnosti v športu ali panogi,« med drugim navaja Rožle Prezelj. Leto 2020 opiše kot specifično, največ obravnavanih primerov pa se je nanašalo na vprašanja, povezana z epidemijo covida-19, ter na 34. člen Zakona o športu, ki govori o prostih prestopih športnikov. »Vpliv epidemije na pravice športnikov in strokovnih delavcev ter vpliv na športno aktivnost lahko razdelimo v dve obdobji. V spomladanskem delu so bili prizadeti predvsem profesionalni športniki. Ti so bili prepuščeni nemilosti zaradi izgube socialne varnosti predvsem zaradi ustavitve lig in nezmožnosti opravljanja poklica, zaradi česar so ostali brez prihodkov in socialne zaščite. Posledično se je izkazalo, da je potrebna večja pozornost civilne športne sfere in družbena odgovornost športnih organizacij, da uredijo in zaščitijo športnike, ki s športno aktivnostjo ustvarjajo dohodek in od tega dohodka tudi živijo. Na drugi strani pa se je slovenski model v celotni krizi izkazal kot dober, kajti sistem zaposlovanja vrhunskih športnikov v javni upravi je tej kategoriji športnikov omogočil socialno varnost in stabilnost. Enako velja tudi za mlade obetavne športnike, ki prejemajo športne štipendije, saj večji delež sredstev prejemajo iz javnih virov. Prav tako so športne organizacije, katerih večji del financiranja temelji na javnih sredstvih, manj občutile zapiranje športa. Vsi ti deležniki v športu so krizo občutili manj kot organizacije in športniki, ki so komercialno usmerjeni in večji delež sredstev ustvarjajo na trgu. V jesenskem delu zapiranja športne aktivnosti zaradi epidemije pa je do izraza prišel povsem drug element športa oziroma športne aktivnosti, ki je vezan predvsem na telesno aktivnost mladine in vseh ranljivih družbenih skupin, kot so npr. starejši in invalidi. Prizadeta je bila družba, predvsem zaradi vloge športa, ki jo ima ta za zdravje slovenske družbe, socializacijo, preživljanje prostega časa... Iz različnih poročil lahko povzamemo, da je splošno zapiranje športne aktivnosti, ki jo izvajajo športna društva v Sloveniji, vplivalo na upad gibalnih sposobnosti predvsem mlajših starostnih skupin, pri čemer se bodo razsežnosti negativnega vpliva gibalne in motivacijske sposobnosti mladih in iz tega izhajajoče posledice za družbo, posledično pa tudi za tekmovalni šport, najverjetneje pokazale šele v prihajajočih letih. Prav tako lahko pričakujemo, da se bo socialni status športnikov odražal tudi na dostopnosti in enakih možnosti otrok do programov športa,« je povzetke obdobja epidemije covida-19 v lanskem letu povzel varuh športnikovih pravic.

Na novinarski konferenci je sodelovala tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simona Kustec. Strinjala se je, da je bilo leto 2020 zaradi epidemije zahtevno, ter dodala, da je šport s svojim razumevanjem, strpnostjo in solidarnostjo predstavljal velik zgled.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / torek, 26. julij 2011 / 07:00

Boglonaj za melono

Melona, eksotični sadež, ki ga povezujemo z najslajšimi poletnimi užitki, sodi med najbolj vodene sadeže, kar jih je.

Objavljeno na isti dan


Slovenija / sreda, 13. avgust 2014 / 22:22

Prihodnost naše mladine

Organizacija združenih narodov je razglasila današnji dvanajsti avgust za mednarodni dan mladih. Vprašanje se je ponudilo kar samo: kakšno prihodnost imajo mladi v Sloveniji?

Gospodarstvo / sreda, 13. avgust 2014 / 11:53

Z višjimi globami nad šušmarje

V ponedeljek, 18. avgusta, bodo začele veljati novosti, ki jih prinaša spremenjeni zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.

Kranjska Gora / sreda, 13. avgust 2014 / 11:52

Devet desetletij ni razlog, da bi kar obsedel

V dneh pred občinskim praznikom v Kranjski Gori je župan Jure Žerjav tudi letos obiskal vse tiste občane, ki v letošnjem letu so ali še bodo dopolnili devetdeset let. Tokrat je bilo takšnih kar dvajse...

Gospodarstvo / sreda, 13. avgust 2014 / 11:51

Brezposelnost se je julija še zmanjšala

Kranj – Po podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo julija v Sloveniji 116.199 registrirano brezposelnih, kar je 944 manj kot julija lani in 13.644 manj kot januarja letos. V prvih sedmih mesecih se...

Tržič / sreda, 13. avgust 2014 / 11:50

V Kovorju zbiralnica divjačine

Lovska družina Dobrča je v domu Krajevne skupnosti Kovor v petek odprla sodoben živilski obrat za sprejemanje in obdelavo divjačine, ki izpolnjuje vse higienske standarde.