Lani slabše tudi izvozniki
Gorenjski izvoz je lani padel za skoraj desetino, uvoz še za dve odstotni točki bolj. Število brezposelnih na Gorenjskem v zadnjih mesecih počasi, a stabilno upada.
Kranj – O pričakovanem slabšem poslovanju gorenjskega gospodarstva v koronskem letu 2020, ko so gospodarske družbe v regiji realizirale za šest odstotkov (6,83 milijarde evrov) manj prihodkov kot v letu 2019, ustvarile za 37 odstotkov manj (214 milijonov evrov) neto čistega dobička, število zaposlenih pa zmanjšale za 840 (konec lanskega leta 45.265 zaposlenih), smo poročali že v petek. Poglejmo še nekaj drugih podatkov o poslovanju gospodarskih družb, podjetnikov in zadrug v lanskem letu, kot jih je iz letnih poročil povzela kranjska izpostava Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).
Gorenjske družbe, ki so lani poslovale negativno, so skupno pridelale 120,8 milijona evrov čiste izgube, kar je glede na leto pred tem 3,3-krat več in je pomenilo 36 odstotkov ugotovljenega čistega dobička regije. »Trinajst velikih družb je pridelalo več kot polovico čiste izgube vseh družb v regiji. Izgubo so v primerjavi s preteklim letom velike družbe povečale skoraj za devetkrat,« je poudarila Zdenka Kajdiž, vodja kranjske izpostave Ajpesa. Čisti dobiček regije je sicer znašal 334,32 milijona evrov, enajst odstotkov manj kot predlani, v skupnih prihodkih pa je znašal 4,9 odstotka, kar je najmanj v zadnjih petih letih. V rdečih številkah so leto 2020 zaključile družbe v občinah Jesenice, Cerklje na Gorenjskem in Radovljica, kar tri četrtine neto čistega dobička pa so ustvarile družbe iz občin Škofja Loka in Kranj.
Lanska povprečna mesečna obračunana bruto plača je na Gorenjskem znašala 1.765 evrov, 43 evrov več kot v letu 2019 in devet evrov manj od povprečne slovenske plače. Vsak zaposleni na Gorenjskem je v povprečju ustvaril 43.659 evrov neto dodane vrednosti, kar je za tri odstotke slabše kot leto poprej in sedem odstotkov pod slovenskim povprečjem.
Po besedah direktorice gorenjske regionalne gospodarske zbornice Jadranke Švarc je gorenjsko gospodarstvo lani izvozilo za 2,5 milijarde evrov blaga (slabih deset odstotkov manj kot v letu 2019), uvozilo pa za 1,8 milijarde blaga, kar je skoraj 12-odstotni padec. Zaradi epidemije je bila najbolj prizadeta panoga turizma, saj so na Gorenjskem lani tuji gostje ustvarili le 31 odstotkov predlanskih nočitev. Težko situacijo so po zaslugi turističnih bonov nekoliko ublažili domači gostje, ki so število nočitev povečali za 75 odstotkov.
Na Gorenjskem je bilo sicer konec aprila registriranih 5.568 brezposelnih oseb, kar je za 14,7 odstotka manj kot pred letom dni in za 4,9 odstotka manj kot marca letos, je razložil direktor kranjske območne službe zavoda za zaposlovanje Uroš Kopavnik. Stopnja registrirane brezposelnosti je tako aprila znašala šest odstotkov, kar je tradicionalno precej bolje kot v Sloveniji (8,5 odstotka). Povprečni čas brezposelnosti je bil 15,3 meseca (v Sloveniji 28,1 meseca). »Vsi kazalniki, ki se tičejo brezposelnosti, lepo počasi stabilno padajo,« je poudaril.