Župan Ferdinand Novak in mamutove kosti

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (304)

Kamniški župan in politik Ferdinand (Nande) Novak, ki se je rodil 30. maja 1892 na Vrhpolju pri Kamniku, je kot župan januarja 1938 dosegel, da je kraljeva banska uprava začela regulirati potok Nevljico. Pri izkopavanju je bil župan pogosto prisoten.

Prirodoslovni muzej v Ljubljani se med drugim ponaša tudi z mamutom oziroma njegovim okostjem, pri odkritju katerega ima veliko zaslug tudi Ferdinand Novak. Dne 4. marca 1938 so začeli kopati jamo za temelje novega betonskega mostu. Delavci so v sloju gline naleteli na »lesene štore«, ki so delo ovirali. Eden od delavcev je neki »štor« izkopal in ga s krampom prepolovil. Novak je v potemneli gmoti prepoznal strukturo kosti. Takoj se je s kolesom odpeljal po nasvet k veterinarskemu inšpektorju Josipu Nikolaju Sadnikarju. Ta je v ostankih prepoznal mamutove kosti, saj je imel v svoji zbirki že dve kosti, ki ju je naplavila Kamniška Bistrica. S sinom Nikom in slikarjem Stanetom Cudermanom, ki je imel fotoaparat, so odšli na najdišče. Izkopavanja so začasno ustavili, raziskovanje arheološkega najdišča pa je prevzel Fran Kos.

Po nekaj tednih so na željo izvajalca gradbenih del raziskovanje zaključili ter dokončali regulacijo Nevljice in gradnjo mostu. Kot župan si je Novak prizadeval, da bi kosti ostale v Kamniku in tako prispevale k njegovemu turističnemu razvoju, vendar je moral po mesecu dni popustiti in jih prepustiti Prirodoslovnemu muzeju v Ljubljani, kjer je mamut kasneje postal simbol Prirodoslovnega muzeja.

Prirodoslovni muzej Slovenije je ena od najstarejših slovenskih kulturnih in znanstvenih institucij, ki izvira iz Deželnega muzeja, ki je bil kot Kranjski deželni muzej ustanovljen s sklepom Deželnih stanov Kranjske 15. oktobra 1821, s potrditvijo tedanje vlade pa 8. junija 1826. Ustanovni zbirki prvega muzeja na Slovenskem sta Zoisova zbirka mineralov in zbirka kohilij (lupin mehkužcev) grofa Franca Hohenwarta.

Župan Novak je sicer »zaslovel« s kritičnim govorom leta 1930 v dvorani Union v Ljubljani ob sprejemu predsednika jugoslovanske vlade generala Petra Živkovića. Kot predsednik Županske zveze je v govoru poudaril, da ljudstvo ni tako zadovoljno z novimi oblastmi, kot kažejo veličastni sprejemi, ter da se patriotizma ne sme meriti po vdanostnih izjavah in hvalnicah, ampak po delu na prosvetnem, socialnem in gospodarskem polju. S tem je povzročil v slovenski in jugoslovanski politiki veliko ogorčenje in prišel v navzkrižje z režimom. Leta 1932 je bil razrešen s funkcije župana. Zaprli so mu tudi gostilno. Tri tedne pred županskimi volitvami leta 1933 so ga za dva meseca poslali v konfinacijo v Maribor, vendar je kljub temu postal župan Občine Kamnik - okolica. Na občinskih volitvah decembra 1937 je bil ponovno izvoljen za župana Občine Kamnik.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Mojstrani se je 25. 5. 1924 rodil smučarski skakalec Janez Polda. V Planici je leta 1948 skočil 120 metrov, kar je bil tedaj najdaljši skok na svetu, vendar je ob doskoku podrsal.

Na Rodinah pri Žirovnici se je 26. 5. 1891 rodil pisatelj Janez Jalen. Jalnovo najpomembnejše delo je trilogija Bobri, ki je izšla z naslovi Sam, Rod in Vrh. V njen opisuje življenje mostiščarjev na Ljubljanskem barju. Napisal je tudi scenarij za prvi slovenski igrani film Triglavske strmine režiserja Metoda Badjure.

V Mengšu se je 29. 5. 1830 rodil slovenski pisatelj Janez Trdina, utemeljitelj slovenske umetne pripovedke (Bajke in povesti o Gorjancih …). O sebi je zapisal: »V mlada srca bom vcepil slovanski patriotizem … V historiji bom govoril brez strahu celo resnico, četudi sem ter tja koga piknem in zbodem …«