Od nekdaj želela pomagati

»Še enkrat bi se odločila za ta poklic,« pravi diplomirana medicinska sestra Barbara Bukovnik iz Zdravstvenega doma Kranj, čeprav priznava, da jim je zadnje leto prineslo velike izzive. Ta čas se posveča predvsem vodenju cepilnega centra v Kranju, sicer pa v zdravstvu dela že 25 let. Nedavno je prejela najvišje stanovsko priznanje – zlati znak.

Želja pomagati drugim Barbaro Bukovnik z Visokega pri Kranju spremlja že od malega. Že kot deklica je rada prevezovala rane ali kako drugače pomagala ob zdravstvenih težavah, zato ne preseneča, da jo je poklicna pot vodila v zdravstveno nego. Leta 1996 je začela delati v bolnišnici na Golniku: na internem in pulmološkem oddelku ter v specialistični kardiološki ambulanti, več let je bila strokovna vodja na oddelku za neinvazivno mehansko ventilacijo. Leta 2011 je kariero nadaljevala v Zdravstvenem domu (ZD) Kranj, kjer je kot diplomirana medicinska sestra orala ledino na področju dela t. i. referenčnih ambulant, v zadnjem letu pa njeno delo kroji epidemija. Od februarja vodi cepilni center v Kranju. Za vse dosedanje delo je nedavno prejela zlati znak Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica – Zveza).

Najvišje stanovsko priznanje je sprejela s hvaležnostjo in ponosom. »Moram pa poudariti, da brez dobrih sodelavcev in kolegov ter podpore v lastnih vrstah ne bi mogla doseči vsega tega. Prav vsak na neki način prispeva k razvoju naše stroke. Zelo sem hvaležna tudi svoji družini, za podporo in razumevanje, ki mi ju izkazujejo pri opravljanju mojega poklica.«

Bukovnikova je vodja tima diplomiranih medicinskih sester v ambulantah družinske medicine, ki delajo po modelu referenčnih ambulant. Kot opaža, so ta način obravnave pacienti dobro sprejeli. »Gre za veliko pridobitev tako pri preventivni dejavnosti kot pri kurativni – pri vodenju kroničnih urejenih bolnikov. Zaradi koronavirusa žal naše dejavnosti začasno izvajamo v zelo okrnjenem obsegu, saj smo vpeti v delo covid ambulante in nove dejavnosti na primarnem nivoju – jemanje brisov in cepljenje.«

Bukovnikova je marca lani prevzela organizacijo sprejemnih triažnih mest v ZD Kranj, jeseni še organizacijo covid ambulante za odrasle, zadnje mesece pa, kot rečeno, vodi enega večjih cepilnih centrov v državi. Na lokaciji kranjske vojašnice so v preteklih dneh cepili tudi po 1300 občanov dnevno. Da jim to uspe v osmih urah, je na cepilnem mestu blizu trideset sodelavcev iz različnih ambulant, po potrebi pa vključijo tudi študente. »Urnike cepljenja kreiramo glede na dobavo cepiva. Pri cepljenju doslej ni bilo večjih težav, razen če se vabljeni ne držijo terminov. Želimo si, da do tega ne bi prihajalo, saj je to ključno za tekoč potek cepljenja. Pri vzdrževanju reda nam zelo pomagata vojska in Civilna zaščita Mestne občine Kranj,« je razložila sogovornica. Ob vodenju cepilnega centra ji marsikdaj ne uspe tam opraviti vsega dela, povezanega s cepljenjem, zato službene obveznosti nosi tudi domov. Najprej si sicer vzame čas za kratek oddih, topel obrok, z možem spije kavo in na hitro opravi nujne družinske obveznosti, poskrbi tudi za sprostitvene dejavnosti – njen najljubši hobi sta glasba in ples. Ker ne želi, da bi družinsko življenje preveč trpelo, za računalnik običajno znova sede šele zvečer in se loti dela.

V vsej karieri ji je zadnje leto prineslo največ izzivov. »Obdobje soočanja z epidemijo je pretresljivo in nepredvidljivo – nekaj novega za vse v zdravstvu. Bolje je, da niti ne veš, kaj te čaka, sicer bi morda že obupal. Naporno je, ker traja že dolgo. Čeprav težimo k temu, da bi čim prej precepili populacijo in bi potem spet lahko opravljali naše redno delo, pa ne vemo, kaj bo jeseni, ko bo spet ugoden čas za viruse,« priznava Bukovnikova.

Omeniti velja, da sodeluje tudi v projektih NIJZ, Ministrstva za zdravje in na strokovnih posvetih o Nacionalni strategiji razvoja osnovne zdravstvene dejavnosti v Sloveniji do leta 2025. Na Zbornici – Zvezi je predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v družinski medicini. Želi si, da bi se več mladih odločalo za delo v zdravstvu, saj je pomanjkanje kadra veliko že v normalnih razmerah.