Čas je za tekstil

Bienale tekstilne umetnosti BIEN 2021 je zavezan k trajnosti, dediščini, njenemu ohranjanju, hkrati pa jo interpretira na sodoben način skozi različne umetniške prakse in izzive. Med 26. majem in 14. avgustom se na prizoriščih in razstaviščih v Kranju, Radovljici in Škofji Loki predstavlja več kot osemdeset umetnikov, umetnic, oblikovalk, raziskovalk, kolektivov in ustvarjalnih študentskih skupin.

Festival BIEN ima korenine v lanskem poletju, ko so v Layerjevi hiši prvič za tri tedne odprli razstavo tekstilne umetnosti, na kateri so se s svojimi deli predstavili predvsem študenti dveh fakultet – Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Fakultete za dizajn, pridružene članice Fakultete na Primorskem. Kot pove vodja festivala Zala Orel, so hoteli preizkusiti, ali v Kranju je zanimanje za tekstilno umetnost. »Izkazalo se je, da je zanimanje izjemno, zato smo se odločili, da bo letos festival potekal skozi vse poletje, da bomo k sodelovanju povabili še deležnike v Radovljici in Škofji Loki, pridružila se nam je Tekstilno-tehnična fakulteta Univerze v Zagrebu, nekaj samostojnih umetnikov iz Slovenije in tujine, in kar je najpomembnejše – festival bomo prirejali bienalno, torej vsako drugo leto. Čez štiri leta se bomo povezali z Novo Gorico, ki bo takrat evropska prestolnica kulture, želimo si sodelovanja in novih prizorišč na Jesenicah in še kje,« je smelih načrtov Zala Orel, ki je z ekipo Layerjeve hiše in nekaj prostovoljci uspela postaviti in s tem oživiti številna tradicionalna razstavišča v Kranju in jim dodati tudi nekaj novih lokacij, kjer bomo v prihodnjih dneh priča predstavitvam in dogodkom v okviru festivala.

Tekstil oživil vrh Globusa

Osrednje razstavno prizorišče bienala je nad Mestno knjižnico Kranj v tretjem nadstropju Globusa, kjer je bilo nekoč parkirišče, ta trenutek pa prostor velja za največjo galerijo v mestu. Tu je na ogled 29 različnih umetniških projektov. Razen zasteklitve se prostor od časov prvotne funkcije ni dosti spremenil in je s svojo razsežnostjo in naravno svetlobo kot nalašč za tovrstne postavitve.

Letošnji BIEN zaznamuje osrednja tema, to je transformacija oziroma spremembe. Temu sledijo tudi trije razstavni sklopi na Globusu. Uvodoma so na ogled dela, ki sledijo spremembam, ki jih je v zadnjih desetletjih doživelo mesto. S fakultete za Dizajn so tako uporabili vzorce, povezane s Kranjem in kranjskimi značilnostmi, tukajšnjo preteklo industrijo, na ogled je čipka, ki predstavlja nekakšen »digitalni zemljevid« mestnega jedra …

Nekaj posebnega je delo z naslovom 1958 umetnice Elene Fajt, ki je poustvarila fotografije delavk iz Tekstilindusa in IBI-ja. Delo je namreč ustvarjeno iz las, torej tekstilna umetnost ni samo blago, nit, volna, ampak so to lahko različni materiali in mediji, recimo intremedijske instalacije. Teh je po kranjskih razstaviščih kar nekaj. No Fajtova je za – lahko bi rekli – zidni mural uporabila lase Kranjčank in Kranjčanov, ki jih je dobila v dveh tukajšnjih frizerskih salonih. Drugi sklop umetniških del je povezan z aktualnim časom, epidemijo, maskami in neke vrste zadušitvijo prostora in naših siceršnjih aktivnosti, tretji sklop pa je močno povezan s tematiko vode in naravnega okolja, ki sta v prvi vrsti inspirirala ustvarjalce. Posebej opazno je recimo delo Katarine Spacal iz Nove Gorice, ki je ustvarjala posebej za ta festival. Kokra in Sora (ta je inspirirala umetnice iz Škofje Loke, ki razstavljajo v Radovljici) ter seveda Sava, ki je dala motiv za ustvarjanje tudi študentom iz Zagreba.

Posebna pozornost gre delu Soft Women Voices (2021), s katerim se predstavlja poljska avtorica, doktorica umetnosti in predavateljica oblikovanja tekstilij v Lodžu Dominika Krogulska-Czekalska. Opozarja namreč na zlorabe pravic žensk in skupnosti LGBTQ+. Deli, ki sta tekstilna transparenta, je namreč ustvarila kot odziv na poljske proteste v Bialystoku leta 2019.

Pogledi nazaj in naprej

Razstave so v nadaljevanju na ogled v uveljavljanih galerijskih prostorih, kot so Layerjeva hiša z galerijami, Stolp Škrlovec in podstreha gradu Khislstein, v Galeriji dr. Ceneta Avguština na Zavodu za varstvo kulturne dediščine je na ogled razstava Globina slojev, na kateri se šest avtoric že od lanske jeseni ukvarja s posebnim projektom raziskovanja slikarskih platen Leopolda Layerja. »V kranjskem župnišču in v Narodni galeriji so nam zaupali nekaj Layerjevih del, s katerih platen v podokvirju so vzele vzorce pod mikroskop. V 19. stoletju je bil Kranj tudi središče platnarstva, so pa platna izdelovali predvsem za jadra. Zanima nas, ali so jih izdelovali tudi za slikarje,« pojasnjuje Zala Orel.

Na steni Layerjeve hiše na notranjem dvorišču so bili štirje mladi avtorji pri svojem delu usmerjeni v prihodnost. Naslov dela je Vizija trajnosti, če Lucija Srebre in Mateja Premrl z mrežami in različnimi tekstilnimi materiali aludirata na morje in podzemlje, delo Lovra Ivančiča predstavlja podrastje, Lana Krebsa pa gorsko krajino. Lahko bi rekli, da stanju duha v državi sledi podiplomski študent NTF Uroš Topič s postavitvijo na steni Stolpa Škrlovec. V delu z naslovom Ro(koko) se sprašuje, kam gre ta naša kokoš.

V Stolpu Škrlovec je na ogled eden vrhuncev festivala, umetniška postavitev Ete Sadar Breznik. Predstavlja deli Leteče preproge in Metulji iz let 2009 oziroma 2012. Deli, ki se razprostirata v strop galerije, sta rezultat ročnega tkanja na velikih statvah. V Mergentalerjevi galeriji se na treh plakatnih panojih s skupinskim delom predstavljajo štiri oblikovalke tekstilij iz Zagreba, ki so zadnji teden gostovale v umetniški rezidenci: Dina Mlinac, Sara Strgačić, Nikolina Krstičević in Nikolina Holjak. Delo ima naslov Prihodnost je svetla?, predstavlja pa neke vrste pretočnost od umetnih proti naravnim materialom. »Naš cilj je bil uporabiti vse materiale, ki smo jih imeli na voljo. Ti tako niso končali na odpadu, ampak smo jih umestili v umetniško delo,« pojasnjujejo mlade hrvaške umetnice. »Gre za prečiščevanje od plastike do vračanja k izvornemu, k naravi. Sicer odvisno od tega, s katere strani ulice pridete. Jo pa vedno lahko zamenjate. Če gledate pozitivno, boste videli, da bo prihodnost boljša, pesimistični pogled pravi, da bo še slabše.« V jeklenem stolpu na Vovkovem vrtu svojo instalacijo iz umetne svile predstavlja še ena hrvaška umetnica – Ida Blažičko.

Bogat program vse poletje

Na Bienalu tekstilne umetnosti BIEN 2021 v prihodnjih dneh sledijo številni novi dogodki, od performansov, spletnih pogovorov z umetniki do vodenja po razstaviščih. Teh je več kot dvajset. Izvirnega projekta z naslovom Mapiranje spominov se je lotila Anja Podreka, ki za 1. junij pripravlja zvočni sprehod iz starega mestnega jedra v Majdičev log. Estera Rezar bo ob tem na vrhu Mohorjevega klanca pod Plečnikovim stopniščem pripravila performans, povezan z nekdanjo Pirčevo barvarno. Dogodki se bodo v juniju ponovili, prav tako pa bodo že ta konec tedna na voljo vodenja po razstaviščih. Več o tem najdete na spletni strani Layerjeve hiše in Bienala BIEN 2021.

Ob razstavljenih delih, še zlasti tistih, ki so na ogled na prostem, Zala Orel poudarja: »Polagam vse upe v obiskovalce, da bodo ob ogledu umetniških postavitev do njih prizanesljivi in jih bodo nedotaknjene pustili v ogled tudi vsem, ki bodo prišli za njimi. Instalacije v javnem prostoru so tako odgovornost obiskovalcev kot celotne skupnosti.«

Kranj po desetletjih propadanja nekoč cvetoče tekstilne industrije znova postaja mesto tekstila. Prihodnji mesec in pol bo na ogled po vsem starem mestnem jedru in v številnih galerijah. V svoji najboljši kondiciji in sodoben, kot je čas, v katerem živimo.