Predsednik države Borut Pahor si je razstavo ogledal v spremstvu avtorice, direktorice Muzejev radovljiške občine dr. Petre Bole, in župana Občine Radovljica Cirila Globočnika. / Foto: Gorazd Kavčič

Odprli prenovljeni čebelarski muzej

V petek so v Radovljici odprli prenovljeni Čebelarski muzej, v katerem je na ogled stalna razstava z naslovom Živeti skupaj. O čebeli in človeku. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik države Borut Pahor.

Nova razstava je zasnovana celostno in interdisciplinarno ter sloni na treh stebrih – dediščini, doživetju in izobraževanju. Poudarek je na sodobni interpretaciji muzejskih predmetov z več interaktivnimi vsebinami.

Radovljica – V Čebelarskem muzeju v Radovljici so v petek ob svetovnem dnevu čebel odprli prenovljeno stalno razstavo z naslovom Živeti skupaj. O čebeli in človeku. Razstavo in prenovljene prostore muzeja je odprl predsednik republike Borut Pahor, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen svetovnega dneva čebel in dejal, da se bomo Slovenci vedno lahko s ponosom spomnili, da smo bili njegovi pobudniki. Spomnil je, da je Evropska unija z mehanizmom za okrevanje in odpornost odgovorila na posledice epidemije, poudarek okrevanja pa bo na zelenih in trajnostnih investicijah. Pozval je, da ta prelomni trenutek izkoristimo ne le za ohranjanje narave za svoje zanamce, marveč predvsem za trajnostno naravnano življenje.

Kot je poudarila avtorica razstave dr. Petra Bole, direktorica Muzejev radovljiške občine, so pri projektu sodelovali s partnerji, ki se zavedajo pomena trajnos­tnega razvoja in jim ni vseeno za našo prihodnost in prihodnost avtohtone kranjske čebele. Pojasnila je, da je nova razstava zasnovana celostno in interdisciplinarno ter sloni na treh stebrih – dediščini, doživetju in izobraževanju. Poudarek je na sodobni interpretaciji muzejskih predmetov z več interaktivnimi vsebinami.

Cilj utemeljitve novega razstavnega projekta je omogočiti širši pogled na dediščino čebelarstva s sodobno globalno problematiko – predvsem čebele kot ogrožene vrste, kar lahko vpliva na prihodnost človeka, poudarja avtorica. »Pri ciljih utemeljitve posamezne tematike smo uporabili razčlenitev posamezne teme v treh nivojih. Na prvem nivoju je tema predstavljena s kratkim opisom. Poudarili smo bistvo in s tem tematiko približali najširšemu občinstvu. Na naslednjem nivoju temo poglobimo in razstavo naredimo zanimivo zahtevnejšemu občinstvu in posameznim ciljnim skupinam. Zadnji nivo omogoča poglobljen študijski ogled,« je pojasnila.

Sklep o ustanovitvi čebelarskega muzeja je januarja leta 1926 sprejel odbor Slovenskega čebelarskega društva. Radovljičan Avgust Bukovec, urednik glasila Slovenski čebelar, pa je kmalu zatem v društvenem glasilu pod naslovom Naš čebelarski muzej objavil povabilo in navodilo za zbiranje čebelarskih predmetov, ki so »vredni, da se ohranijo«. Več kot dvajset let kasneje, 3. julija 1959, so v Radovljiški graščini slovesno odprli Čebelarski muzej, v katerem je bilo na začetku razstavljenih okoli tristo predmetov. Dela kustosa in konservatorja je opravljal Rudolf Razinger.

Leta 1973, ob dvestoti obletnici smrti Antona Janše, je bila v obnovljenih in dodatnih muzejskih prostorih predstavljena dopolnjena zbirka, nekaj let za tem pa so v muzej postavili opazovalni panj z živimi čebelami. K uveljavljanju muzeja je pripomogla potujoča razstava panjskih končnic, ki od leta 1978 gostuje doma in v tujini.

Na prelomu tisočletja je bila postavljena nova stalna razstava z naslovom Čebelarstvo na Slovenskem. Avtorica razstave je Ida Gnilšak.

Muzej vsako leto obišče veliko obiskovalcev. V letu 2019, pred epidemijo, ga je obiskalo 38.952 obiskovalcev iz 23 držav sveta. Župan Radovljice Ciril Globočnik je zato pri tem poudaril prav pomen čebelarskega muzeja tudi pri obogatitvi sicer pestre turistične ponudbe mesta in okolice.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / / 08:06

Dediščina Srednje vasi pri Šenčurju

Srednja vas – Ob prazniku Občine Šenčur so v Srednji vasi odprli razstavo Izginula in najdena dediščina Srednje vasi pri Šenčurju, ki sta jo oblikovali Dragica Markun iz Kulturnega društva Hiša čez...

Objavljeno na isti dan


Tržič / sreda, 27. februar 2008 / 07:00

Priporočila podjetju Bios

Nadzorni odbor Občine Tržič je pripravil poročilo o rednem nadzoru občinskega podjetja Bios za leto 2006, s katerim je seznanil občinski svet na februarski seji.

Zanimivosti / sreda, 27. februar 2008 / 07:00

Pestro kulturno dogajanje

Člani Kulturnega društva Tabor Podbrezje so imeli lani vrsto prireditev, ki so popestrile življenje v vasi.

Škofja Loka / sreda, 27. februar 2008 / 07:00

Petdeset smeri za petdeset let

Franc Langerholc - Cac si je darilo za rojstni dan pripravil kar sam, saj mu je uspelo, da je v enem dnevu preplezal kar petdeset športno plezalnih smeri.

Gospodarstvo / sreda, 27. februar 2008 / 07:00

V Merkurju rast na vseh področjih

V četrtek je nadzorni svet Merkurja na redni seji obravnaval nerevidirano letno poročilo Skupine Merkur v lanskem letu in ugotovil, da je bilo poslovanje uspešno.

Splošno / sreda, 27. februar 2008 / 07:00

Njeni in naši sladki spomini

V Galeriji Ivana Groharja razstavlja mlada slikarka Barbara Kastelec iz Žirov. Njena obetavnost je že prerasla v odlično avtorico z razpoznavnim slikarskim slogom.