Sprostitve cen vendarle še ne bo
Vlada je na seji v sredo podaljšala sedanji model oblikovanja cen naftnih derivatov še za dva meseca.
Analiza je pokazala, da bi enoodstotno zvišanje cen naftnih derivatov zmanjšalo prodajo bencina za 0,3 odstotka in dizelskega goriva od 1,3 do 1,5 odstotka.
Kranj – V ponedeljek, 8. februarja, bo potekla veljavnost sedanje vladne uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov, na podlagi katere država na vsake dva tedna določa nove, za vse ponudnike goriv enotne maloprodajne cene. Čeprav so v vladi napovedovali, da bo potlej, torej od 9. februarja dalje, država določala le še ceni za 95-oktanski motorni bencin in za dizelsko gorivo, medtem ko bi se za 100-oktanski bencin in kurilno olje prosto oblikovali na trgu, se to vendarle ni zgodilo. Vlada je na seji v sredo veljavnost sedanjega modela oblikovanja cen podaljšala še za dva meseca, tako pa se je odločila na podlagi ocene o vplivih deregulacije cen na javnofinančne prihodke, ki so jo pripravili na ministrstvu za finance. Analiza je namreč pokazala, da bi sprostitev cen vplivala na spremembo cen naftnih derivatov ter na količino prodanih derivatov. Povprečna marža za bencin naj bi se po oceni ministrstva zvišala od 15 do 50 odstotkov in za dizelsko gorivo od 45 do 60 odstotkov, to pa bi ob upoštevanju strukture cene, ki je veljala 18. decembra lani, pomenilo zvišanje maloprodajne cene bencina od od 1,3 do 4,3 odstotka, cene dizelskega goriva pa od 4,1 do 7,2 odstotka. Zvišanje cene naj bi vplivalo na upad prodaje bencina od 0,4 do 1,3 odstotka in dizelskega goriva od 6,1 do 9,4 odstotka. Javnofinančni prihodki bi se zaradi tega znižali od 39,5 do 59 milijonov evrov, nasprotno pa bi višja marža prinesla distributerjem od 41 do 83 milijonov evrov višje prihodke.