Pasijon zapisan v mestni tlak

S slavnostno prireditvijo Angelski dih so včeraj, na binkoštni ponedeljek, na Mestnem trgu v Škofji Loki odkrili znamenje, posvečeno Škofjeloškemu pasijonu.

Škofja Loka – Znamenje je posvečeno letošnji 300. obletnici nastanka besedila Škofjeloškega pasijona, njegovo odkritje je bil tudi osrednji dogodek v jubilejnem letu, ko bi moral biti v Škofji Loki sicer pasijon znova uprizorjen, a je zaradi epidemije prestavljen v leto 2022. Naročnik spominskega znamenja je Občina Škofja Loka, oblikovalsko so ga zasnovali v Studiu Miklavc, kjer skrbijo tudi za celostno podobo Škofjeloškega pasijona, glavni vsebinski poudarek pa je podal pater Metod Benedik, dober poznavalec Škofjeloškega pasijona, član strokovnega odbora Škofjeloškega pasijona 2022, v preteklosti tudi predstojnik Kapucinskega samostana v Škofji Loki.

Pasijonsko znamenje je vkovano v tlak Mestnega trga, kjer je glavno prizorišče pasijonske procesije. Jure Miklavc je pojasnil njegovo oblikovalsko zasnovo in elemente: znak Škofjeloškega pasijona in zapis ob 300. obletnici nastanka, smer in značilnost pasijonske procesije, povečan faksimile besedila iz pasijona, omembo Unescove kulturne dediščine, 800 črk iz Škofjeloškega pasijona kot simbol za tolikšno število igralcev ter odtisi stopal in kopit kot vidni dokaz na mestu uprizarjanja pasijona. Vsi glavni elementi so med seboj sestavljeni v nakazanem elementu križa. Znamenje predstavlja tudi del besedila iz Škofjeloškega pasijona, in sicer besede prvega angela iz Pete slike Škofjeloškega pasijona – Krvavega pota: »Ah človek, prov tojga Odrešenika pomisli.« Besede je izbral pater Metod Benedik, češ da to kratko besedilo v strnjeni obliki povzema vsebino in sporočilo Škofjeloškega pasijona in kaže na Kristusa, ki je nenehno v središču pasijonskega dogajanja, ter hkrati tudi na človeka, ki ga Kristus ves čas nagovarja. Pri izbiri besedila je želel, da bi izbrana misel kljub jeziku Romualdovega časa bila čim bolj jasna in razumljiva današnjemu človeku. Na prireditvi Angelski dih, ki jo je režiral Borut Gartner, aktualni režiser Škofjeloškega pasijona, pospremila pa baročna glasba, je spregovoril tudi župan Tine Radinja, ki je dejal, da je znamenje pasijonu poklon patru Romuladu in njegovim naslednikom, ki so varovali in ohranjali duh Škofjeloškega pasijona skozi stoletja, poklon množici prostovoljcev, ki ga uprizarjajo vsakih nekaj let, in poklon dragoceni kulturni dediščini, ki je zadnja leta tudi pod Unescovo zaščito. S kovinskim znamenjem ta dediščina za večno ostaja zapisana v mestni tlak. Prireditev so sklenili z Vstajenjsko Alelujo, noviteteto Škofjeloškega pasijona 2022, ki jo je predstavil pevski zbor Gimnazije Škofja Loka, skupaj s solistom Marcusom Finkom.