Teleodvisnost

V času pandemije se je pokazalo, kako zelo smo odvisni od informacijsko-komunikacijske tehnologije. Pomagala nam je premagovati krizo, hkrati pa je očitno, da smo z vsemi temi napravami že močno zasvojeni …

Nevarni telefoni

Ta problem nam razkrije in razloži španska tehnološka novinarka in pisateljica Marta Peirano. Preberimo le njeno razlago fenomena pametnih telefonov. »Najprej bi rada poudarila, da prvič v zgodovini plačujemo za to, da nas nekdo nadzoruje. Dejavno sodelujemo pri tem, da nas lahko nadzorujejo 24 ur na dan. Ne gre le za to, da kupujemo te telefone, in vsekakor niso poceni, ampak ob tem tudi poskrbimo, da so ves čas prižgani. Kupujemo dodatne baterije, da se nam nikoli ne bi ugasnili. Polnimo jih zraven svojih obrazov, ko spimo, povsod jih vzamemo s seboj. In ti telefoni so neverjetni, saj gre za prave žepne računalnike. Ampak hkrati imajo tri različne geolokacije ? eno lahko izklopimo, ampak drugi dve še vedno delujeta. In ti telefoni ves čas govorijo za našimi hrbti. Z operaterjem, ki nam omogoča telefonski signal in internetno povezavo, z drugimi telefoni in ruterji, ki so okrog njega. Če greste v kavarno, se vaš telefon takoj oglasi: 'Hej, to sem jaz, to je moje ime, kako si, kakšna je tvoja številka?' Sploh nam ga ni treba vzeti iz žepa. Ja, ti telefoni so promiskuitetni, ves čas se želijo povezovati, in ves čas se pogovarjajo s tujci, ne da bi mi to vedeli. In to počnejo, ker imajo takšne privzete funkcije. Rekli ste, da ste s svojega telefona najprej morali izbrisati aplikacije, da bi bil varnejši. Ampak določenih stvari se s telefona ne da odstraniti. Telefonu ne morete preprečiti, da se povezuje na antene in vašemu operaterju sporoča, kje je. Ves čas namreč sporoča: 'Tukaj sem, tukaj sem, tukaj sem,' saj tako dobite svoja sporočila in obvestila s Twitterja in vse. Potem pa so tu še operacijski sistem, ki ga je za večino ljudi naredil Apple ali Google, in aplikacije. Vse to skuša povečati čas, ki ga preživite pred zaslonom telefona. Da bi to dosegli, najuspešnejše platforme in podjetja oponašajo napravo, ki je bila še pred nekaj leti najbolj zasvojljiv dizajn vseh časov. In to je igralni avtomat. To je naprava, v katero vržete kovanec oziroma dandanes približate kartico, in potem se vrti, naprava spušča zvoke, vse utripa in ropota in potem dobiš ali pa ne dobiš nekaj denarja. Igralni avtomati so oblikovani po določenih principih, ki so jih razvili psihologi, in znajo vdreti v dopaminski sistem.« / Kaj je dopamin? »Dopamin je molekula hotenja. Ljudje so zmotno prepričani, da gre za molekulo užitka, ampak ne. To je molekula za motivacijo, za hotenje. Zato so te naprave oblikovane tako, da v nas sprožijo željo. Pa sploh ni treba, da veste, česa si želite. V večini primerov vzamete telefon iz žepa, ga odklenete in se dotikate stvari na njem. V resnici ne razmišljate o tem, kaj počnete. Vaše roke delajo kar same od sebe.« In kako to poteka v rabi pametnega telefona? »Mi si ves čas racionaliziramo početje. Govorimo si, saj samo berem novice, ker sem novinarka. Ali: rada bi samo vedela, kaj počne moja družina, ker imam rada družino. Ali pa: samo zanima me, kako ljudje urejajo svoje domove, saj sem notranja oblikovalka ali pa občutljiva oseba ali pa imam rada lepe stvari in tako naprej. Od ničesar od tega niste zasvojeni. Odvisni ste od naprave, saj je bila oblikovana na način, da ustvari to odvisnost. Neprestano dreza v vaše ravni dopamina in to ima neverjetne učinke na vse druge dele vaših življenj, saj vaš dopamin na ukaz proizvajajo te aplikacije. Zato težje nadzorujete svoje impulze, bolj ste dovzetni za čustveno hranjenje, prej se razjezite, začnete izgubljati nadzor nad svojim s čustvi pogojenim vedenjem, saj so ravni vašega dopamina popolnoma uničene …« (Vir: Urška Henigman, MMC RTV SLO) Neverjetno. A to je le fragment iz intervjuja, ki ga velja prebrati v celoti in se nad prebranim zamisliti.

Putin pred parado

Ruski predsednik Vladimir Putin je v govoru vojakom in veteranom pred začetkom tradicionalne vojaške parade, s katero so na dan zmage (9. maj) obeležili 76. obletnico konca druge svetovne vojne, zatrdil (med drugim): »Sovjetsko ljudstvo se je držalo svoje svete prisege, ubranilo svojo domovino in osvobodilo države Evrope od črne kuge … Rusija dosledno zagovarja mednarodno pravo. Hkrati bomo odločno branili svoje nacionalne interese, da bi zagotovili varnost naših ljudi.« Kot da bi vojna še trajala.

Ne premikajte meja!

»Če želi kdo premikati meje, bi moral najprej obiskati vojna pokopališča po Evropi.« To je o famoznih načrtih o morebitnem spreminjanju meja na Balkanu izjavil Valentin Inzko, naš koroški rojak in visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH. In v tem pogledu mu velja samo pritrditi.