Vplačila v vzajemne sklade se povečujejo

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 14. maj 2021 / 16:19

Slovenski vzajemni skladi upravljajo 3,6 milijarde evrov premoženja, upravljavci skladov pa pričakujejo, da se bodo v prihodnje vplačila v sklade zaradi nizkih obrestnih mer in uvajanja ležarin v bankah še povečala.

Kranj – Združenje družb za upravljanje investicijskih skladov (ZDU), ki združuje družbe za upravljanje, je ob nedavnem svetovnem dnevu vzajemnih skladov predstavilo trende na področju vzajemnih skladov v Sloveniji. Kot je dejal predsednik združenja Benjamin Jašar, je bilo lansko leto kljub pandemiji covida-19 za vzajemne sklade uspešno, saj se je zaupanje vlagateljev po kratkem obdobju negotovosti v marcu hitro povrnilo, tako da se je potlej nadaljevala rast vplačil in skupni obseg sredstev v skladih. Upravljavci skladov pričakujejo, da se bo rast nadaljevala tudi v prihodnje, saj se bo del prihrankov zaradi nizkih obrestnih mer in tudi uvajanja ležarin preselil iz bank v vzajemne sklade.

»Slovenci vse bolj zaupajo vzajemnim skladom, premoženje v skladih kot tudi število vlagateljev narašča,« je dejala direktorica združenja Karmen Rejc in dodala, da je v Sloveniji pet družb za upravljanje, ki skupno upravljajo skoraj pet milijard evrov premoženja, od tega 3,6 milijarde evrov v 82 vzajemnih skladih, preostalo pa v okviru gospodarjenja s finančnimi instrumenti in upravljanja dveh alternativnih skladov. V vzajemnih skladih varčuje 470 tisoč vlagateljev, največ denarja imajo v delniških skladih, sledijo mešani in obvezniški skladi. Lani so v sklade vplačali 832 milijonov evrov, izplačil je bilo za 684 milijonov evrov. »Da so vplačila za 148 milijonov evrov presegla izplačila, nas še posebej veseli. Ko so lani marca zaradi koronavirusa tečaji na borzah strmoglavili, so bili vlagatelji zaskrbljeni, a kljub temu tedaj ni bilo množičnih izplačil. To pripisujemo tudi vse večji finančni izobraženosti vlagateljev, ki so pripravljeni na nihanja na kapitalskih trgih,« je dejala Karmen Rejc in dodala, da imajo varčevalci v Sloveniji še vedno glavni del svojih finančnih naložb v bankah, kjer se zadnje čase srečujejo z ničelno obrestno mero in z napovedjo ležarin. V takšnih razmerah se ozirajo, kam bi naložili prihranke. Vzajemni skladi so zanje naravna izbira, saj so regulirani in dolgoročno bolj donosni kot bančne vloge,« je dejala Rejčeva in navedla podatek, da imajo evropska gospodinjstva v povprečju še enkrat večji delež denarja v vzajemnih skladih kot slovenska in pol manjši delež v bankah.

Varčevati je treba začeti čim prej

Blaž Bračič, član upravnega odbora ZDU, ugotavlja, da je Slovenija pred številnimi izzivi, eden od teh je pokojninski sistem, ki postaja finančno nevzdržen, kar pomeni, da bodo morali posamezniki prevzeti vedno večjo odgovornost za finančno varno starost. Rezultati simulacij namreč kažejo, da morajo za zagotovitev primernega dodatka k pričakovani pokojnini iz prvega stebra nameniti od sedem do osem odstotkov razpoložljivega dohodka, ga naložiti po principih naložbene politike življenjskega cikla (v začetku v bolj tvegane in pred upokojitvijo v manj tvegane oblike varčevanja) in začeti tovrstno dolgoročno varčevanje najpozneje do petintridesetega leta starosti. Razlika med enako privarčevanim zneskom, naloženim v depozit, in privarčevanimi zneski, naloženimi v vzajemnem skladu, ob upoštevanju naložbene politike življenjskega cikla, je lahko tudi več kot trikratna. »Ljudje so vse bolj finančno pismeni, vse bolj se zavedajo pomena dolgoročnega varčevanja, k temu pa jih mora spodbujati tudi država,« pravi Blaž Bračič.