Na spletni predstavitvi trendov pri varčevanju v vzajemnih skladih: Karmen Rejc, Benjamin Jašar in Blaž Bračič / Foto: zajem zaslona

Vplačila v vzajemne sklade se povečujejo

Slovenski vzajemni skladi upravljajo 3,6 milijarde evrov premoženja, upravljavci skladov pa pričakujejo, da se bodo v prihodnje vplačila v sklade zaradi nizkih obrestnih mer in uvajanja ležarin v bankah še povečala.

Kranj – Združenje družb za upravljanje investicijskih skladov (ZDU), ki združuje družbe za upravljanje, je ob nedavnem svetovnem dnevu vzajemnih skladov predstavilo trende na področju vzajemnih skladov v Sloveniji. Kot je dejal predsednik združenja Benjamin Jašar, je bilo lansko leto kljub pandemiji covida-19 za vzajemne sklade uspešno, saj se je zaupanje vlagateljev po kratkem obdobju negotovosti v marcu hitro povrnilo, tako da se je potlej nadaljevala rast vplačil in skupni obseg sredstev v skladih. Upravljavci skladov pričakujejo, da se bo rast nadaljevala tudi v prihodnje, saj se bo del prihrankov zaradi nizkih obrestnih mer in tudi uvajanja ležarin preselil iz bank v vzajemne sklade.

»Slovenci vse bolj zaupajo vzajemnim skladom, premoženje v skladih kot tudi število vlagateljev narašča,« je dejala direktorica združenja Karmen Rejc in dodala, da je v Sloveniji pet družb za upravljanje, ki skupno upravljajo skoraj pet milijard evrov premoženja, od tega 3,6 milijarde evrov v 82 vzajemnih skladih, preostalo pa v okviru gospodarjenja s finančnimi instrumenti in upravljanja dveh alternativnih skladov. V vzajemnih skladih varčuje 470 tisoč vlagateljev, največ denarja imajo v delniških skladih, sledijo mešani in obvezniški skladi. Lani so v sklade vplačali 832 milijonov evrov, izplačil je bilo za 684 milijonov evrov. »Da so vplačila za 148 milijonov evrov presegla izplačila, nas še posebej veseli. Ko so lani marca zaradi koronavirusa tečaji na borzah strmoglavili, so bili vlagatelji zaskrbljeni, a kljub temu tedaj ni bilo množičnih izplačil. To pripisujemo tudi vse večji finančni izobraženosti vlagateljev, ki so pripravljeni na nihanja na kapitalskih trgih,« je dejala Karmen Rejc in dodala, da imajo varčevalci v Sloveniji še vedno glavni del svojih finančnih naložb v bankah, kjer se zadnje čase srečujejo z ničelno obrestno mero in z napovedjo ležarin. V takšnih razmerah se ozirajo, kam bi naložili prihranke. Vzajemni skladi so zanje naravna izbira, saj so regulirani in dolgoročno bolj donosni kot bančne vloge,« je dejala Rejčeva in navedla podatek, da imajo evropska gospodinjstva v povprečju še enkrat večji delež denarja v vzajemnih skladih kot slovenska in pol manjši delež v bankah.

Varčevati je treba začeti čim prej

Blaž Bračič, član upravnega odbora ZDU, ugotavlja, da je Slovenija pred številnimi izzivi, eden od teh je pokojninski sistem, ki postaja finančno nevzdržen, kar pomeni, da bodo morali posamezniki prevzeti vedno večjo odgovornost za finančno varno starost. Rezultati simulacij namreč kažejo, da morajo za zagotovitev primernega dodatka k pričakovani pokojnini iz prvega stebra nameniti od sedem do osem odstotkov razpoložljivega dohodka, ga naložiti po principih naložbene politike življenjskega cikla (v začetku v bolj tvegane in pred upokojitvijo v manj tvegane oblike varčevanja) in začeti tovrstno dolgoročno varčevanje najpozneje do petintridesetega leta starosti. Razlika med enako privarčevanim zneskom, naloženim v depozit, in privarčevanimi zneski, naloženimi v vzajemnem skladu, ob upoštevanju naložbene politike življenjskega cikla, je lahko tudi več kot trikratna. »Ljudje so vse bolj finančno pismeni, vse bolj se zavedajo pomena dolgoročnega varčevanja, k temu pa jih mora spodbujati tudi država,« pravi Blaž Bračič.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / četrtek, 10. avgust 2023 / 12:05

Osebnosti našega časa

Ob dveh ne ravno klasičnih avtobiografijah – dolgoletne vodje Protokola Republike Slovenije Ksenije Benedetti in psihiatra Gorazda V. Mrevljeta – so tu še spomini tožilke Vlaste Nussdorfer.

Objavljeno na isti dan


Komenda / sobota, 10. november 2007 / 07:00

Komendčani o krvavški vodi

Komenda - Komendski svetniki so se v zadnjih dneh kar dvakrat sestali na izredni seji, namenjeni problematiki vodovodnega sistema Krvavec. Kot je sporočil župan Tomaž Dro...

Mengeš / sobota, 10. november 2007 / 07:00

Mengšani bodo pili svojo vodo

Občina Mengeš ne bo pristopila k projektu povečanja zmogljivosti vodovodnega sistema Krvavec. Svoj vodovod bodo priklopili na mengeške vrtine.

Kranj / sobota, 10. november 2007 / 07:00

Pet občin za obnovo vodovoda

Razen Mengša obnovo krvavškega vodovoda podpirajo vse občine solastnice: Kranj, Šenčur, Cerklje, Vodice in Komenda.

Zanimivosti / sobota, 10. november 2007 / 07:00

Bo Vurnik dobil spominsko sobo?

Radovljica - Občinski svetnik Janez Urbanc je dal županu in občinski upravi pobudo, da bi v Radovljici uredili stalno razstavo o uglednem rojaku, arhitektu Ivanu Vurniku. V občin...

Kranjska Gora / sobota, 10. november 2007 / 07:00

Občina bo plačala dežurno službo

Kranjska Gora - V turistični kranjskogorski občini že dalj časa nimajo urejene dežurne zdravstvene službe prek vikendov in ob praznikih. Na Občini Kranjska Gora so zato iskali mo...