Hiša stare mame (1)

Anja Osenar je Kranjčanka, ki se je primožila, kot se pošali, na vas. V stari hiši v Vrhpolju pri Kamniku, ki jo je babica Ana Osenar zapustila njenemu soprogu Roku, sta oba videla potencial.

Z idejo o tem, da bo treba s hišo nekaj narediti, se par v bistvu ni ukvarjal do trenutka, ko je situacija zahtevala odgovor. Rok Osenar se spominja, kako so mu svetovali, naj hišo podre in na njenem mestu zgradi novo, vendar tej ideji ni bil naklonjen. »Oba sva v njej nekaj videla. Je obokana, med zidanim so skale ...,« kažeta na stene in strop v pritličnem prostoru, ki je včasih služil kot manjši hlev in garaža obenem, nad njim pa je bila črna kuhinja. Danes je to soba za druženje in po potrebi zajtrkovalnica. Par se je namreč odločil, da se poda na področje turizma, da hišo obnovi z namenom oddajanja sob. »Mož je hišo pač podedoval in sva se kar nekaj časa spraševala, kaj naj z njo narediva, nekaj sva pa morala. Njeno stanje se je iz dneva v dan samo slabšalo. Zamakalo je, fasade ni bilo ...« pripoveduje Anja Osenar.

Projekta sta se Osenarjeva lotila s skupnimi močmi. Uporabila sta svoja znanja. Idejno sta se dopolnjevala, potem pa je ona kot arhitektka zamisli spravila na papir, skoraj vse ideje pa je realiziral on. »Bil je zidar in mizar obenem,« se ponosno nasmehne Osenarjeva. Njen soprog je namreč po poklicu strojni inženir, vendar je takšen tip človeka, da se loti tako rekoč vsega. Predvsem pa ga veseli delo z lesom, kar je ugotovil že kot otrok. »Ata je bil ravno tako strojni inženir in veliko stvari sva počela skupaj. Če danes pogledam nazaj, ugotavljam, da gresta lahko 'tišlarija' in strojništvo precej z roko v roki.«

Čim več stvari iz stare hiše je par poskušal obdržati. Moderne linije se tako prepletajo z duhom starega, v prostorih prevladuje močan leseni element, masiva, nekaj kosov je še prav posebno zanimivih. Tako v kuhinjo na primer najdemo prefinjeno vpet stari masivni mizarski »ponk«, postelje sestavljajo različni stebri kozolca. Določeni kosi lesa so na ta način v bistvu dobili novo priložnost. Iskala sta jih lokalno, raziskovala trge, namenjene tovrstni ponudbi. Še stari sod pod koritom v sobi za druženje je dobil novo funkcijo.

Osenarjeva sta hišo obnovila v slabem letu dni, odprla pa sta jo 15. avgusta lani, še v »medkoronskem« času. Hišo, ki sicer datira v leto 1924, sta poimenovala kar Hiša stare mame. Ime prenovljeni hiši pokojne Ane Osenar zelo pristoji.

(Se nadaljuje)