Starejša otroška folklorna skupina Kulturno-športnega društva Bošnjakov biser z Jesenic / Foto: Tina Dokl

Pisana folklora Gorenjske

V Domu kulture Kamnik so v nedeljo gostili srečanje folklornih, pevskih in godčevskih skupin manjšinskih etničnih skupnosti Gorenjske, ki se je izkazalo za bolj množičnega, kot so organizatorji sprva pričakovali.

Kamnik – Kamniška območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti je omenjeno srečanje z naslovom Vrtikolo in rožmarin gostila že tretjič, a – kot je poudaril vodja izpostave Tone Ftičar – zadnjič na tak način, saj se je izkazalo za preobsežno. »Danes gostimo kar 26 različnih skupin iz osmih gorenjskih društev ali skupno kar okoli 550 nastopajočih. Prireditev smo razdelili v dva dela, a je vseeno preobsežna – tako za organizatorje kot za nastopajoče in obiskovalce,« je povzel Ftičar in dodal, da bo v prihodnje treba razmisliti o večdnevnem dogodku ali več lokacijah.

S svojimi folklornimi skupinami (od otroških do veteranskih) ter pevskimi in glasbenimi skupinami so sodelovali člani naslednjih društev: Makedonsko kulturno društvo Ilinden z Jesenic, Kulturno-prosvetno-športno-humanitarno društvo Vuk Karadžić iz Radovljice, Kulturno-športno društvo Bošnjakov biser z Jesenic, Srbsko kulturno društvo Petar Kočić iz Kranja, Srbsko kulturno in prosvetno društvo Sveti Sava iz Kranja, Makedonsko kulturno društvo Sv. Ciril in Metod iz Kranja, Kulturno in športno društvo Sandžak iz Kamnika ter Kulturno društvo Brdo iz Kranja.

Srečanje je bilo tudi priložnost za strokovni posvet, ki je sledil štiriurnemu dogajanju na odru. Nastopajoče sta budno spremljali in ocenjevali Vesna Bajić Stojiljković in Neva Trampuš. »Program je bil zares dolg, a izredno bogat – pravi praznik za vsa naša čutila. Gorenjska v tem zares izstopa med slovenskimi pokrajinami. Skupine tu so številčne in res dobro delajo. Tradicija Balkana je na Gorenjskem res bogata. Pozna se, da jih je veliko in tako druga drugo spodbujajo k še boljšemu delu in napredovanju. Opaziti je sicer nekoliko manj moških plesalcev kot pred leti, kar je škoda, a vodje res dobro delajo in veseli me, da se mentorji kalijo znotraj društev samih, tako da je pomoč koreografov iz tujine vse manj potrebna. Danes pravzaprav ni bilo skupine, ki bi bila slaba,« je program povzela Vesna Bajić Stojiljković.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / petek, 11. julij 2008 / 07:00

Trenirali tudi v vetrovniku

Matjaž Zupan, glavni trener slovenske reprezentance v smučarskih skokih, je z razmerami v reprezentanci zadovoljen in si želi, da bi tako delali tudi naprej. Glavni cilj je zimska sezona.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 14. september 2015 / 15:17

Odprta kuhinja z azijskimi jedmi

Slovenci vedno bolje poznamo in sprejemamo azijsko hrano, ki ni le suši in sladko-kisli piščanec. Na prvem Azijskem kulinaričnem dnevu smo lahko okusili še marsikaj drugega.

Razvedrilo / ponedeljek, 14. september 2015 / 15:13

Barmanski podmladek

Člane Društva barmanov Slovenije (DBS) največkrat srečamo v tekmovalnih vlogah. Navdušujejo nas s svojimi koktajli ter se iz nastopov v tujini in doma vračajo nasmejani, saj je že kar pravilo, da dose...

Gospodarstvo / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:49

Razvoj je naša prednost

Pred dnevom odprtih vrat minuli petek v kranjskem Iskraemecu, ki letos praznuje 70 let obstoja, smo na pogovor povabili njegovega izvršnega direktorja Dietra Brunnerja. »Ključna konkurenčna prednost I...

Bohinj / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:44

»Posvojili« že triindvajset klopic

Odličen odziv na inovativni projekt Posvoji klopco, s katerim želijo v Bohinju izboljšati ureditev sprehajalnih poti z več urbanega pohištva.

Kranj / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:44

Ponosno gasilci že devetdeset let

»V društvu delamo ljudje za ljudi. Vse drugo pride za tem. S takim odnosom ne moremo zatavati z začrtane poti, temveč tkemo še globlje medsebojne vezi med svojimi člani in družbo, v kateri delujemo,«...