Starejša otroška folklorna skupina Kulturno-športnega društva Bošnjakov biser z Jesenic / Foto: Tina Dokl

Pisana folklora Gorenjske

V Domu kulture Kamnik so v nedeljo gostili srečanje folklornih, pevskih in godčevskih skupin manjšinskih etničnih skupnosti Gorenjske, ki se je izkazalo za bolj množičnega, kot so organizatorji sprva pričakovali.

Kamnik – Kamniška območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti je omenjeno srečanje z naslovom Vrtikolo in rožmarin gostila že tretjič, a – kot je poudaril vodja izpostave Tone Ftičar – zadnjič na tak način, saj se je izkazalo za preobsežno. »Danes gostimo kar 26 različnih skupin iz osmih gorenjskih društev ali skupno kar okoli 550 nastopajočih. Prireditev smo razdelili v dva dela, a je vseeno preobsežna – tako za organizatorje kot za nastopajoče in obiskovalce,« je povzel Ftičar in dodal, da bo v prihodnje treba razmisliti o večdnevnem dogodku ali več lokacijah.

S svojimi folklornimi skupinami (od otroških do veteranskih) ter pevskimi in glasbenimi skupinami so sodelovali člani naslednjih društev: Makedonsko kulturno društvo Ilinden z Jesenic, Kulturno-prosvetno-športno-humanitarno društvo Vuk Karadžić iz Radovljice, Kulturno-športno društvo Bošnjakov biser z Jesenic, Srbsko kulturno društvo Petar Kočić iz Kranja, Srbsko kulturno in prosvetno društvo Sveti Sava iz Kranja, Makedonsko kulturno društvo Sv. Ciril in Metod iz Kranja, Kulturno in športno društvo Sandžak iz Kamnika ter Kulturno društvo Brdo iz Kranja.

Srečanje je bilo tudi priložnost za strokovni posvet, ki je sledil štiriurnemu dogajanju na odru. Nastopajoče sta budno spremljali in ocenjevali Vesna Bajić Stojiljković in Neva Trampuš. »Program je bil zares dolg, a izredno bogat – pravi praznik za vsa naša čutila. Gorenjska v tem zares izstopa med slovenskimi pokrajinami. Skupine tu so številčne in res dobro delajo. Tradicija Balkana je na Gorenjskem res bogata. Pozna se, da jih je veliko in tako druga drugo spodbujajo k še boljšemu delu in napredovanju. Opaziti je sicer nekoliko manj moških plesalcev kot pred leti, kar je škoda, a vodje res dobro delajo in veseli me, da se mentorji kalijo znotraj društev samih, tako da je pomoč koreografov iz tujine vse manj potrebna. Danes pravzaprav ni bilo skupine, ki bi bila slaba,« je program povzela Vesna Bajić Stojiljković.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / petek, 9. maj 2014 / 10:59

Začenja se Teden mladih

Kranj – Naslednjih devet dni bo mesto utripalo v ritmu festivala Teden mladih, ki se začenja danes s številnimi družabnimi prireditvami, ustvarjalnimi delavnicami in uvodnim koncertom skupin Veseli...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / torek, 20. avgust 2019 / 10:55

Narodi morajo držati skupaj

Ko so leta 2007 z vstopom Slovenije v schengensko območje padle državne meje s sosednjimi državami, so po mnenju številnih padle tudi meje v glavah. Obiskovalci Plesa brez meja na prelazu...

Naklo / torek, 20. avgust 2019 / 10:53

Intenzivna gradnja Glavne ceste skozi Naklo

Naklo – V tem času se intenzivno gradi Glavna cesta skozi Naklo, najgloblje instalacije za fekalno in meteorno kanalizacijo so zaključene, zdaj umeščajo telekomunikacije, elektro naprave in postavl...

Kronika / torek, 20. avgust 2019 / 10:50

Jeseničan tihotapil tujce

Murska Sobota, Jesenice – Jeseničana Maria Nuždića so pred dnevi na okrožnem sodišču v Murski Soboti obsodili na leto dni zapora in dva tisoč evrov denarne kazni, ker je iz Hrvaške v Pomurje tihota...

Razvedrilo / torek, 20. avgust 2019 / 10:46

Vaška uspešnica

Kmečki praznik pod Storžičem so v Bašlju letos organizirali že štiriintridesetič. Vreme je bilo kot naslikano, dogajanje pa letos prava uspešnica.

Rekreacija / torek, 20. avgust 2019 / 10:38

Ob Nežiderskem jezeru (5)

Bratislava je glavno mesto Slovaške in tudi največje mesto te države. Uradno se tako imenuje šele od leta 1919, pred tem so tudi Slovaki uporabljali iz nemščine izvirajoče ime Prešporok, n...