Starejša otroška folklorna skupina Kulturno-športnega društva Bošnjakov biser z Jesenic / Foto: Tina Dokl

Pisana folklora Gorenjske

V Domu kulture Kamnik so v nedeljo gostili srečanje folklornih, pevskih in godčevskih skupin manjšinskih etničnih skupnosti Gorenjske, ki se je izkazalo za bolj množičnega, kot so organizatorji sprva pričakovali.

Kamnik – Kamniška območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti je omenjeno srečanje z naslovom Vrtikolo in rožmarin gostila že tretjič, a – kot je poudaril vodja izpostave Tone Ftičar – zadnjič na tak način, saj se je izkazalo za preobsežno. »Danes gostimo kar 26 različnih skupin iz osmih gorenjskih društev ali skupno kar okoli 550 nastopajočih. Prireditev smo razdelili v dva dela, a je vseeno preobsežna – tako za organizatorje kot za nastopajoče in obiskovalce,« je povzel Ftičar in dodal, da bo v prihodnje treba razmisliti o večdnevnem dogodku ali več lokacijah.

S svojimi folklornimi skupinami (od otroških do veteranskih) ter pevskimi in glasbenimi skupinami so sodelovali člani naslednjih društev: Makedonsko kulturno društvo Ilinden z Jesenic, Kulturno-prosvetno-športno-humanitarno društvo Vuk Karadžić iz Radovljice, Kulturno-športno društvo Bošnjakov biser z Jesenic, Srbsko kulturno društvo Petar Kočić iz Kranja, Srbsko kulturno in prosvetno društvo Sveti Sava iz Kranja, Makedonsko kulturno društvo Sv. Ciril in Metod iz Kranja, Kulturno in športno društvo Sandžak iz Kamnika ter Kulturno društvo Brdo iz Kranja.

Srečanje je bilo tudi priložnost za strokovni posvet, ki je sledil štiriurnemu dogajanju na odru. Nastopajoče sta budno spremljali in ocenjevali Vesna Bajić Stojiljković in Neva Trampuš. »Program je bil zares dolg, a izredno bogat – pravi praznik za vsa naša čutila. Gorenjska v tem zares izstopa med slovenskimi pokrajinami. Skupine tu so številčne in res dobro delajo. Tradicija Balkana je na Gorenjskem res bogata. Pozna se, da jih je veliko in tako druga drugo spodbujajo k še boljšemu delu in napredovanju. Opaziti je sicer nekoliko manj moških plesalcev kot pred leti, kar je škoda, a vodje res dobro delajo in veseli me, da se mentorji kalijo znotraj društev samih, tako da je pomoč koreografov iz tujine vse manj potrebna. Danes pravzaprav ni bilo skupine, ki bi bila slaba,« je program povzela Vesna Bajić Stojiljković.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / petek, 20. oktober 2006 / 06:00

Sto let Marije Bogataj

Medvode - V ponedeljek, 16. oktobra, je v Centru starejših občanov v Medvodah svoj 100. rojstni dan praznovala Marija Bogataj, Bolticova iz Reteč. S pokojnim možem Janezom sta imel...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / ponedeljek, 9. januar 2012 / 07:00

Anketa: V Pirničah dočakali avtobus

S 3. januarjem je začela voziti nova linija mestnega potniškega prometa številka 15 (Stanežiče-Zgornje Pirniče). V četrtek je bil slavnostni dogodek na končni postaji pri gostilni Mihovec v Zg. Pirnič...

Jesenice / ponedeljek, 9. januar 2012 / 07:00

Loto dobitek obogatil proračun

Jesenice - Tik pred novim letom je proračun za leto 2012 dobila tudi Občina Jesenice. Prihodki proračuna bodo znašali 25,3 milijona evrov, odhodki 29,4 milijona evrov, proračunsk...

GG Plus / ponedeljek, 9. januar 2012 / 07:00

Kolimske zgodbe

Kolimske zgodbe Varlama Šalamova so gotovo ena najbolj pretresljivih knjig, kar sem jih bral. Mogoče tudi zato, ker sem jih prebiral med božično-novoletnimi prazniki. V času tor...

GG Plus / ponedeljek, 9. januar 2012 / 07:00

V Belgiji sem najbolj pogrešal hribe

Ivan Bizjak, doma z Zgornje Bele, je imel od leta 2004 najvišji položaj za komisarjem, ki ga v evropskih institucijah zasedajo Slovenci. Kot generalnega direktorja direktorata za pravosodje in notranj...

Nasveti / ponedeljek, 9. januar 2012 / 07:00

Nevarne ženske

Begine ... Kdo so begine? ... Prvikrat sem poskušala zvedeti čim več o njih, ko sem v devetdesetih letih prevajala Fuentesovo Terro nostro (DZS, 1991), v kateri se eno izmed poglavij i...