Bodo stolp odpeljali v dolino?

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: GG Plus / sobota, 18. marec 2017 / 19:46

»Aljažev stolp je spomenik slovenstva in Aljaževa dediščina. To je naša zgodovina in nič ni narobe, če se na njem pozna zob časa. Ne moremo na vrh Triglava postaviti neke replike, ki se bo lepo svetila,« je prepričan Franjo Potočnik iz Mojstrane, mož, ki je na vrhu Triglava stal že 1024-krat.

Aljažev stolp na vrhu Triglava stoji že več kot 120 let. Od leta 1999 je kulturni spomenik državnega pomena. Bil je večkrat obnovljen, prebarvan, a v vseh teh letih je ostal na mestu, kjer ga je postavil Jakob Aljaž. Odkar je vlada pred kratkim upravljanje stolpa zaupala Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKD), pa se je v javnosti znova začelo govoriti o možnosti, da bi stolp odpeljali v dolino, na vrhu Triglava pa postavili njegovo kopijo. Pa ima novi upravljavec res takšne načrte?

Miloš Ekar, vodja kranjske območne enote ZVKD, je povedal, da odločitev o tem, ali bo stolp ostal na vrhu Triglava ali ga bodo prestavili v dolino, še ni sprejeta. V zavodu sodelujejo s Planinsko zvezo Slovenije, ki je doslej skrbela za vzdrževanje stolpa. Dogovori še potekajo, vsekakor pa je po Ekarjevih besedah stolp v takšnem stanju, da bo temeljita obnova nujna, in to v razmeroma kratkem času. Glede možnosti preselitve stolpa v dolino pa je Ekar povedal, da v zavodu vselej zagovarjajo ohranjanje spomenika na mestu, na katero je bil postavljen (in situ), vendar pa zaradi različnih razlogov, denimo vremenskih vplivov, tudi vandalizma, to vedno ni mogoče. »Zato je treba vsakršno odločitev vedno temeljito pretehtati iz različnih zornih kotov,« je povedal.

V Planinski zvezi Slovenije po besedah podpredsednika Mira Eržena pozdravljajo dejstvo, da je bil vendarle proglašen upravljavec stolpa, ki bo stolp upravljal in vzdrževal v skladu z varstvenim režimom in strokovnimi podlagami. Doslej je zveza pred in po zimski sezoni izvajala le osnovna vzdrževalna dela in spremljala stanje stolpa. V prihodnje bodo izvajali tista dela, ki jih bo določil novi strokovni upravljavec. »Glede na specifične pogoje, v katerih se nahaja stolp, in glede na to, da je stolp tem specifičnim pogojem izpostavljen že več kot 120 let, pa bo verjetno že v prihodnjih letih prišel trenutek, ko zahtevnih vzdrževalnih in restavratorskih del za ohranitev stolpa ne bo več mogoče izvajati na našem najvišjem vrhu. Takrat bo moral upravljavec sprejeti ustrezno strokovno rešitev,« je še dejal Eržen.

Pred leti, ob odprtju Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani, so se sicer že pojavile pobude po prestavitvi izvirnika stolpa v muzej. Tam naj bi dobil častno mesto kot osrednji eksponat, na vrhu Triglava pa bi postavili njegovo natančno repliko. Odzivi so bili burni, v društvu Prijatelji Triglava so tedaj celo napovedali, da se bodo na Aljažev stolp, če ga bodo hoteli preseliti, priklenili z verigami ... Da Aljažev stolp mora ostati tam, kamor ga je postavil Jakob Aljaž, je prepričan tudi legendarni Franjo Potočnik iz Mojstrane, mož, ki je na Triglavu stal že natanko 1024-krat. »Aljažev stolp je spomenik slovenstva in Aljaževa dediščina. To je naša zgodovina in nič ni narobe, če se na njem pozna zob časa. Ne moremo na vrh Triglava postaviti neke replike, ki se bo lepo svetila,« je prepričan Potočnik, ki je v zadnjih desetletjih skupaj z ostalimi člani društva Prijatelji Triglava prostovoljno skrbel za vzdrževanje stolpa. Tako so obnovili podstavek, jeklenice, stolp večkrat prepleskali, tudi skupaj z meteorologi. Še zdaj vsakič, ko pride na Triglav, Franjo najprej potrga vse nalepke, ki jih lepijo na stolp brezvestni planinci, pobere smeti ... Glede novega upravljavca stolpa pa pravi: »Vse lepo in prav, a če ne bodo imeli človeka, ki bo redno, vsaj vsakih štirinajst dni šel gor in saniral poškodbe, pobral smeti, je vse zaman ... Ne moreš za stolp skrbeti samo na papirju!« Kot še dodaja Potočnik, je stolp treba sanirati, a to tam, kjer stoji, torej na vrhu Triglava. Ne nazadnje: bi stolp sploh prenesel selitev dolino? se sprašuje.