Cerklje čakajo zahtevni projekti

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gorenjska / sreda, 10. september 2008 / 06:00

Rekonstrukcijo ceste Spodnji Brnik-Vopovlje bodo vendarle pričeli še letos, ob bližajočem se občinskem prazniku napoveduje cerkljanski župan Franc Čebulj.

Na Zgornjem Brniku so prejšnji teden začeli graditi sekundarno kanalizacijo. S tem projektom je občina Cerklje neuspešno kandidirala za sredstva iz strukturnih skladov ...

»Za sekundarno kanalizacijo na Spodnjem Brniku smo dvakrat kandidirali za sredstva iz strukturnih skladov, vendar smo bili obakrat zavrnjeni. Razloženo nam je bilo, da smo svojo kvoto denarja do leta 2010 že porabili za obnovo Petrovčeve hiše, preostali denar pa da bomo lahko za druge projekte porabili od leta 2010 do 2013. Glede na znane ocene, da se sredstva iz strukturnih skladov, pa tudi iz kohezijskega, ne črpajo, kot je bilo predvideno, se sprašujem, zakaj Regionalna razvojna agencija Gorenjske oz. BSC Kranj in vladna služba za lokalno samoupravo in regionalni razvoj nista podprli našega projekta. Naj ob tem dodam, da bomo hkrati s kanalizacijo obnovili ali na novo postavili tudi preostalo komunalno in cestno infrastrukturo, vključno s pločnikom. Za pločnik od vseh lastnikov zemljišč še nimamo soglasij, vendar optimistično upam, da bomo tudi to vprašanje rešili do pričetka gradnje pločnika. Kanalizacijo v vzhodnem delu vasi pa bomo začeli graditi v prihodnjem letu.«

Pred letom dni ste napovedali začetek gradnje krožišča Spodnji Brnik in obnove ceste do Vopovelj, kasneje pa je bilo slišati, da te investicije Direkcija za ceste letos še ne bo pričela. Kakšne so zadnje informacije?

»Odločitev o prestavitvi začetka rekonstrukcije ceste Spodnji Brnik-Vopovlje na prihodnje leto je bila v resnici že skoraj sprejeta. Sedaj pa lahko z zadovoljstvom povem, da mi je z lobiranjem v zadnjih mesecih uspelo doseči, da jo bodo pričeli še v tem mesecu. S strani države sicer še ni zagotovljenih vseh sredstev, zato bo naloga občine v prihodnjih mesecih izboriti si manjkajoča sredstva v državnem proračunu. Predvideno je, da letos začnemo obnovo vodovoda ter gradnjo meteorne in fekalne kanalizacije, nato sledita pločnik in obnova ceste, na koncu pa še gradnja krožišča. Investicijo naj bi končali prihodnje leto jeseni.«

Napoved začetka rekonstrukcije brniške ceste se bo torej uresničila, kako pa je z drugimi lani napovedanimi investicijami?

»Večino smo uresničili oziroma še uresničujemo. Največ dela smo opravili na področju kanalizacije in hkratne obnove vodovodne infrastrukture na območju Cerkelj. Primarna kanalizacija je sedaj zgrajena vse do dvorjanske cerkve, razen dveh delov v Trnovljah. Dokončno smo letos uredili tudi okolico osnovne šole s šolskimi športnimi igrišči in ureditvijo fasade na severnem delu šolskega poslopja. Obnavlja se Petrovčeva hiša, asfaltirali smo krajši odsek ceste Ambrož-Jezerca, uredili smo še nekatere druge manjše cestne odseke, med njimi tudi t. i. Bavantov ovinek, kjer je sedaj bolj oprijemljiv asfalt. Začeli smo tudi precej zahtevno rekonstrukcijo ceste Grad-Ravne. Ta projekt je bil zahteven tudi zaradi zapletenega pridobivanja soglasij lastnikov zemljišč. To cesto so namreč zgradili že pred 48 leti, vendar nekdanja občina Kranj ni poskrbela za odkup zemljišč, zato je bilo med lastniki precej nejevolje. Občina Cerklje bo sedaj začela postopek odkupa teh zemljišč in dodatnih, ki jih potrebujemo za tokratno obnovo. Cesto bomo namreč razširili, tako da na njej ne bo več polovične zapore. Kot sem napovedal, smo letos zgradili tudi center za ločeno zbiranje odpadkov, namenu pa ga bomo predali 26. septembra. Gradnja zbirnega centra je bila precej draga, stala je namreč kar okoli štiristo tisoč evrov, saj smo ga zgradili v dveh nivojih. Zgradili smo namreč rampo, pod katero bodo postavljeni zabojniki, zato bodo občani odpadke vanje lažje odlagali.«

Katere investicije načrtujete v prihodnjem obdobju?

»V zadnjem letu smo pristopili k pripravi projektne dokumentacije, ki bo služila za izvedbo novih investicij. Tako smo že pridobili gradbeno dovoljenje za gradnjo kanalizacije in obnovo vodovoda na relaciji Pšata-Zalog. Projekti nastajajo tudi za preostali del občine, kjer še ni kanalizacije, na primer Zalog-Klanec, še bolj pa za traso Spodnji Brnik-Vopovlje-Lahovče, ki je zaradi širitve letališča naša prednostna naloga. Projekte pripravljamo za dograditev vrtca v Cerkljah, smo tudi v fazi pridobivanja projekta za ureditev nogometnega centra Velesovo. Ta trenutek se pripravljamo na prijavo na javni razpis za obnovo krvavškega vodovodnega sistema, vključno z obnovo primarnega vodovodnega kanala v vseh petih občinah, ki se napajajo iz njega. Koordinator in nosilec projekta je občina Cerklje, na njem delamo že najmanj leto dni. Kakor nam sedaj obljubljajo na ministrstvu za okolje in prostor, bo vseh pet občin za izvedbo tega projekta skupaj prejelo približno osem milijonov evrov kohezijskih sredstev, štiri milijone pa bomo morali priskrbeti sami po ključu porabe vode v posamezni občini. Občina Cerklje ima največji, kar 35-odstotni delež v investiciji, tudi zaradi napovedane širitve brniškega letališča, ki bo kmalu potrebovalo dodatnih dvajset litrov vode na sekundo.«

Bo po obnovi krvavškega vodovoda iz pip občasno še pritekla kalna voda?

»Ne bi več smela, saj bomo poskrbeli za filtracijo vode na njeni poti od vrtine oziroma zajetja do končnega uporabnika.«

Nič še niste omenili gradnje doma starostnikov, ki ga morate na podlagi prejete koncesije zgraditi do leta 2010.

»Za dom starostnikov v Šmartnem smo tudi v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, za ta postopek pa je bolj odgovoren kranjski Gradbinec Gip, ki je lastnik zemljišča. V pogojih podeljene koncesije je leto 2010 res postavljeno za končni rok dograditve doma starostnikov, vendar moram tu opozoriti, da koncesijske pogodbe še vedno nismo podpisali, ker je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve prejelo nekaj pritožb nad razdelitvijo vseh koncesij. Računam, da jo bomo vseeno podpisali še letos. Gradnja doma bo draga in je občina ne bo sposobna sama financirati, zato iščemo resnega partnerja. Pri vsem tem se mi zdi nekoliko nenavadno, da ministrstvo zgolj podeljuje koncesije, ne financira pa gradnje domov. Če imamo denar za Patrie, bi ga morali imeti tudi za socialne projekte. Vsaj ne bi imeli velikih afer.«

Se lahko zgodi, da doma ne bi zgradili pravočasno?

»Ta možnost obstaja v primeru, da ne bomo mogli najti pravega partnerja za izvedbo projekta, ki je vreden 12 milijonov evrov. Treba je vedeti, da se je realizacija projekta zaradi političnih nasprotovanj znotraj občine zavlekla za nekaj let, v tem času pa se je njegova vrednost povečala za sto odstotkov. Pred nami je še vrsta drugih zahtevnih projektov, in če ne bomo pridobili dodatnih sredstev iz različnih naslovov, bo nastala težka situacija. Ta mandat bo še zelo zahteven.«

Ali je občina že izbrala koncesionarja za gradnji plinovoda in širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij?

»Pričakujem, da bomo pogodbi za podelitev obeh koncesij podpisali še v tem mesecu. Za plinifikacijo bomo koncesijo podelili podjetju Petrol Plin, medtem ko pogovori z možnimi graditelji optike še potekajo, med drugim tudi s podjetjem Gratel. Plinovod bo koncesionar zagotovo gradil na ekonomsko opravičljivih območjih, torej na letališču, v Cerkljah, Dvorjah, Gradu, na Zgornjem in Spodnjem Brniku, v Lahovčah, Šmartnem, morda pa tudi drugod, medtem ko bodo širokopasovno omrežje zgradili po vsej občini. Tako smo se odločili zaradi stališča, da kdor dobi posel na letališču, je dolžan omrežje zgraditi tudi drugod v občini.«