Nostalgija ob starih fotografijah

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / sobota, 8. maj 2021 / 10:11

Dragica Markun iz Srednje vasi pri Šenčurju je navdušena zbirateljica različnih stvari iz preteklosti, ki so na ogled v muzeju Hiše čez cesto na Miljah. Zbirko starih fotografij, ki so ji jo pomagali dopolniti še nekateri drugi zbiratelji in vaščani, je razstavila v muzeju v Šenčurju.

Razstava je bila v muzeju na ogled hkrati z razstavo Izginula dediščina Šenčurja, ki je nastala v sodelovanju s kranjsko območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine in je v središču Šenčurja na prostem na ogled do konca letošnjega julija, medtem ko se razstava v muzeju že izteka. Zbirka starih fotografij, ki jih je naslovila Družbeno in družabno življenje Šenčurjanov v preteklosti, je nekakšno nadaljevanje in dopolnitev osrednje razstave, obe pa bi kazalo še nadgraditi, razmišlja Dragica Markun. Rada bi, da ljudje doma pobrskajo za starimi fotografijami, ki pričajo o življenju v preteklosti. Poleg fotografij, ki jih je posnela sama ali njen mož Blaž na kulturnih in družbenih dogodkih, kjer je v preteklosti veliko sodelovala in jih tudi aktivno organizirala, so stare fotografije prispevali tudi Jožko Markun iz Srednje vasi, Gregor Kopač iz Šenčurja, Franc Kočar iz Britofa in vaščani iz osebnih zbirk.

»Od svojega dvajsetega leta sem se ukvarjala z družbenimi dejavnostmi, jih veliko organizirala in vodila, pri tem je nastalo tudi veliko fotografij. V preteklosti smo imeli denimo lutkovne predstave, organizirala sem tudi v Šenčurju zelo obiskano in odmevno prireditev Vrtiljak, kjer so nastopali otroci, vselej pa sem povabila tudi kakega vidnega gosta s slovenske estrade. Tako je na enem od Vrtiljakov nastopila tudi slovenska skupina Pop Design, z njimi pa je pela in igrala tudi vrtčevska skupina, kar je bilo za otroke nepozabno doživetje. Tudi o tem dogodku priča ena od fotografij,« pripoveduje Dragica Markun o prireditvah, kjer je tedaj kot voditelj nastopal Roman Kuhar, danes dekan Filozofske fakultete v Ljubljani, kot glasbeni gostje pa denimo Andrej Šifrer, Zoran Predin, Magnifico, skratka pevci in skupine iz takratne slovenske »špice«. Vse te dogodke je Dragičin mož Blaž vestno snemal in tako hranita spomin na številne kulturne in družbene dogodke izpred desetletij. Take in drugačne spomine na pretekle dogodke, ki bi jih bilo škoda pozabiti, pa hranijo tudi drugi ljudje. Zato jih Dragica še naprej vabi, naj poiščejo stare fotografije. Najstarejše zdaj razstavljene so iz obdobja pred drugo svetovno vojno, rada pa bi še starejše. Dober obisk obeh razstav je dokaz, da ljudi preteklost zanima, da čutijo nostalgijo ob starih fotografijah in da želijo na njih prepoznavati sebe in svoje prednike. Dragici je zelo žal, da se niso ohranile fotografije pokojnega vaščana, amaterskega fotografa, ki je s fotoaparatom v preteklosti vestno beležil vse dogodke v Šenčurju in okolici. Žal pa ji je tudi, da se za mnoge fotografije ne ve natančno, kdaj so bile posnete. »Mnoge fotografije nimajo datumov in tudi ne zabeležk, kdo je na njih. S temi podatki bi imele fotografije še večjo vrednost,« pravi sogovornica in vabi ljudi, naj bodo pri fotografijah, tudi takih, ki jih posnamejo v sedanjosti, na to bolj pozorni.

Najstarejše fotografije prikazuje življenje v tridesetih letih prejšnjega stoletja: bodisi iz življenja družin bodisi iz družbenega življenja. Fotografsko so dokumentirani tudi pomembni dogodki, kot denimo pobudniki za gradnjo osnovne šole v Šenčurju pred drugo svetovno vojno in otroci, fotografirani pred že zgrajeno šolo. Zabeleženi so dogodki v šoli, vrtcu, cerkveni dogodki, dogajanje v kulturi, konjeniki in godbeniki nekoč in danes, delo gasilcev in drugih društev, denimo pustnega društva Golarjev, katerih povorko je pred nekaj leti obiskal tudi predsednik države Borut Pahor. Tu so slike družinskih dogodkov, prizori nekaterih običajev, fotografije Šenčurjanov, ki so s kolesi hodili na »šiht«, pekov v Umnikovi pekarni, uglednih mož pred ljudskim domom iz predvojnih časov, svatov na vasi ... skratka zanimiv mozaik preteklosti in tudi sedanjosti.

Dragica Markun se rada ukvarja z izročilom naših prednikov. Temu je v veliki meri namenjena tudi Hiša čez cesto na Miljah, kjer ima istoimensko društvo svoj muzej, v njem pa Dragičino zbirko starih igrač, predvsem punčk, gospodinjskih pripomočkov, kmečkega orodja, starih otroških iger, maket ... S tem ima Dragica Markun, ki je tudi letošnja občinska nagrajenka, v prihodnje še veliko načrtov. Prav tako s fotografijami, saj še naprej vabi rojake, naj jih pošiljajo in s tem prispevajo, da se tudi na ta način ohrani del krajevne zgodovine.