Ogroženi travniški sadovnjaki

V Sloveniji se je v zadnjih tridesetih letih število ekstenzivnih sadnih dreves, ki rastejo v travniških sadovnjakih, zmanjšalo več kot za polovico.

Kranj – V petek je po Evropi prvič potekal dan travniških sadovnjakov. Na pobudo Biotehniške fakultete v Ljubljani in Zveze sadjarskih društev Slovenije so ga obeležili tudi v Sloveniji, pri tem pa so sodelovale še številne druge organizacije s področja kmetijstva, sadjarstva in varstva narave, ki si prizadevajo za ohranitev travniških sadovnjakov. Organizacije so ob tej priložnosti pripravile nekaj dogodkov v sadovnjakih, pregled aktivnosti in projektov za ohranitev travniških sadovnjakov in prispevek o pomenu tovrstnih sadovnjakov v Sloveniji.

Nekdaj v evropskem vrhu

Kot ugotavljajo, razvoj travniških sadovnjakov sega v 17. stoletje, ko so kmetje predvsem manj uporabna zemljišča in bolj strme lege v bližini domačij zasadili z različnimi vrstami sadnega drevja, ki so jih uporabljali za samooskrbo ter za predelavo presežkov v jabolčnik, kis, žganje ali suho sadje. Travniški sadovnjaki so poleti varovali domačije pred vročim soncem in pozimi pred mrzlimi vetrovi, strma zemljišča pa pred erozijo. Za širjenje tovrstnih sadovnjakov so imeli veliko zaslug kmetje, ki so znali cepiti in so na divjake v naravi cepili različne sorte iz okolice. Po številu visokodebelnih dreves na prebivalca se je Slovenija v preteklosti uvrščala v evropski vrh.

Vse manj ekstenzivnih sadnih dreves

Z razvojem intenzivnega kmetijstva je travniško sadjarstvo začelo izgubljati pomen, pomembne so postale novejše ameriške sorte jabolk, ki so zahtevale intenzivnejšo oskrbo in so bile bolj tržno zanimive. V zadnjih treh desetletjih se je po podatkih državnega statističnega urada število ekstenzivnih sadnih dreves, ki rastejo v travniških sadovnjakih, zmanjšalo za več kot polovico, pri jablani kot najštevilčnejši vrsti je upadlo z enega milijona na približno 391 tisoč dreves.

Prepoznaven del krajinske podobe

»Zdaj, ko se je število travniških sadovnjakov občutno zmanjšalo in ko je ponekod že porušeno ravnovesje, nanje gledamo na drugačen način, njihovo vlogo ocenjujemo bolj celovito, iz različnih zornih kotov,« ugotavlja Janez Gačnik iz Zveze sadjarskih društev Slovenije in dodaja, da travniški sadovnjaki postajajo prepoznaven del krajinske podobe, ena od vsebin doživljajskega turizma ter so zelo pomembni pri ohranjanju biotske pestrosti in ogroženih vrst. Debla in velike krošnje teh dreves predstavljajo življenjski prostor in hrano številnim pticam, netopirjem, hroščem, divjim čebelam in drugim žuželkam, ponekod so stara sadna drevesa celo ključna za ohranitev ogroženih vrst ptic, kot sta na primer smrdokavra in veliki skovik. Ohranitev avtohtonih in starejših sort je pomembna tudi za ohranitev genskega materiala. »Še posebej smo lahko ponosni na slovenske avtohtone sorte – dolenjsko in gorenjsko voščenko, goriško sevko in bogatinko. Izdelki iz teh sort bi lahko pridobili certifikat višje kakovosti in bi predstavljali dragoceno ponudbo,« pravi Janez Gačnik.

Projekti za ohranitev in oživitev

V zadnjih letih je bilo v državi izvedenih nekaj uspešnih projektov za oživitev travniških sadovnjakov, po Gačnikovem mnenju je pohvalno, da pri tem sodelujejo različne stroke: kmetijska, okoljevarstvena, krajinska, kulinarična in turistična. Na Gorenjskem so med drugim v okviru projekta Od pridelka do pridelka (LAS Gorenjska košarica) izvedli več delavnic, na katerih so terenski svetovalci Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj predstavili pomen travniških sadovnjakov za naravno krajino, izbor najprimernejših sort, načrtovanje in sajenje novih visokodebelnih dreves ter obrezovanje in drugo oskrbo travniškega sadovnjaka.

Različne državne podpore

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpira ohranjanje in oživljanje travniških sadovnjakov že vse od leta 2001 dalje, tudi v sedanjem programskem obdobju skupne kmetijske politike. V okviru ukrepa za naložbe na kmetijskih gospodarstvih daje finančno podporo za nasaditev oziroma obnovo nasada ter za kritje stroškov oskrbe nasada v prvem letu, v okviru plačil za kmetijskookoljska in podnebna plačila (Kopop) pa tudi plačilo v višini 204 evre na hektar za oskrbo tovrstnih sadovnjakov. Travniški sadovnjaki so upravičeni tudi do podpore v okviru ukrepa Ekološko kmetovanje, v okviru ukrepa Sodelovanje pa na temo travniških sadovnjakov potekajo trije projekti. Travniški sadovnjaki bodo dobili svoje mesto tudi v strateškem načrtu skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027, ki ga pripravljajo na ministrstvu. Poleg namenskih plačil za tovrstne sadovnjake predvidevajo v načrtu še neposredna plačila, kmetijskookoljska in podnebna plačila, plačila za ekološko kmetovanje in finančno podporo za postavitev oziroma obnovo sadovnjaka.