Otroška peresa

Šolski muzej

Bili smo v šolskem muzeju. Gledali smo, kako je bilo včasih v šoli. Imeli smo tudi eno učno uro. Preoblekli smo se v obleke, kakršne so imeli včasih. Ko smo prišli skozi vrata v šolski prostor, smo bili v letu 1907. Videli smo kače in v vodi človeške možgane. V kotu učilnice je bila koruza, da so na njej klečali poredni otroci. Lahko pa so nosili tudi lesenega osna na ramah. Osla je moral poredni učencev nesti skozi vas, da so vsi videli, da je bil v šoli poreden. Najboljše mi je bilo, ko smo imeli učno uro po starem. Ko je v razred prišla učiteljica, smo jo morali pozdraviti Bog daj gospodična učiteljica. Najslabše mi je bilo, ko nam je vodič razlagal o različnih predmetih.

Tajda Marenk, 4. r, PŠ Dražgoše

Domišljija na potepu

Nekega dne je Domišljija šla na potep. Šla je mimo zlatega morja, v katerem so plavali zeleni raki in so se svetlikale prozorne ribe. Pot jo je vodila mimo rdečega travnika, na katerem se je igral moder pes. Domišljija je požvižgala psu in ta se je oglasil z 'mjav-mjav'. Stisnil se ji je k nogi in glasno zapredel. Takrat pa je zakikirikal vijoličasti petelin in Domišljija se je odpravila domov spat.

Nina Bevk, 4. a, OŠ Ivana Tavčarja, Gorenja vas