»Skrivnost« Kranjčana Bena Anderwalda

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (300)

Ko sem pred leti prvič pisal o svojem (pol)stricu Benu Anderwaldu, sem doživel velike javne proteste s strani nekaterih takratnih starejših članov Zveze borcev. Protestirali so zato, ker sem zapisal, da naj bi takratno bivanje Bena Anderwalda izdali Nemcem njegovi »partijski prijatelji« iz Ljubljane. Šlo je za takratno medpartijsko obračunavanje, ker so v Kranju in na Gorenjskem ustanavljali partijske celice brez odobritve kolegov iz Ljubljane. Takrat me je javno podprl tedanji »uradni partijski pisec« Ivo Jan, danes pa slišim v Državnem zboru, da so nekateri potomci »ponosni na svoje partijske prednike« … Nekaj let mlajši od Anderwalda, sedaj pokojni Ljubo Sirc, mi je pripovedoval, kako so kranjski mladci zgodaj zjutraj čakali na ulici, da so lahko videli svojega junaka Bena, ki je, oprtan z nahrbtnikom, odhaja v hribe …

Alpinist in arhitekt Beno Anderwald se je rodil 30. aprila 1915 v meščanski kranjski Colnarjevi družini iz Kranja. Rodil se je v drugem zakonu ene najbolj znanih trgovk Ivane Colnar, rojene Dovžan. Že v mladosti, v gimnazijskih letih, se je zapisal goram. Član kranjske podružnice Slovenskega planinska društva je ostal do razpada leta 1941.

Leta 1935 se je po zgledu planinsko-akademske skupine na Univerzi v Ljubljani tudi v Kranju oblikovala kranjska planinska akademska skupina. To alpinistično združbo je Beno oz. Benko zasnoval s soplezalci študenti domačini in tudi drugimi študenti simpatizerji alpinizma: Cenetom Malovrhom, Bogdanom Jordanom, Vlastom Kopačem, Milanom Ekarjem, Mirkom Slaparjem pa tudi drugimi neštudenti »alpinisti«. Z njimi so skupaj alpinistično prijateljevali in plezali. Z Vlastom Kopačem sta bila nerazdružljiva tudi na predavanjih pri znamenitem slovenskem profesorju arhitektu Jožetu Plečniku.

Beno, odločen nasprotnik nemškutarjev, se je v leta 1941 vključil v partijsko »celico« študentov z nazivom Benko. Leta 1943 je postal sekretar Komunistične partije rajona Kranj in istočasno član okrožnega komiteja. Bil je avtor znanega »predloga za reorganizacijo partije« v Sloveniji. Predlagal je, da se partijski pokrajinski komite za Gorenjsko preseli v dolino Kokre. Vodstvo v Ljub­ljani tega ni sprejelo in je 18. februarja 1943 zamenjalo funkcionarje. Beno je »posle« rajonskega sekretarja predal Ivu Slavcu - Joklu, ki so ga kasneje razglasili za narodnega heroja. Za Benom je gestapo razpisal visoko nagrado.

Osmega februarja 1944 so nemški vojaki obkolili Veštrski mlin v Škofji Loki in preiskali okolico. Ker iskanega – partizanov in partizanske tehnike – niso našli, so zažgali sosedovo hišo, žago in mlin, v katerem so zgoreli štirje partizani, skriti pod stavbo: ing. Beno Anderwald - Benko, Silva Janša - Darja, Pavel Gosar - Razin in Matevž Markič - Metod. Posmrtne ostanke Janše, Anderwalda in Gosarja so pozneje pokopali na pokopališču v Stari Loki, Markiča pa so sorodniki pokopali v Strahinju.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Škofji Loki se je 27. 4. 1903 rodil pesnik, urednik in prevajalec Tine Debeljak. Med letoma 1935 in 1945 je urejal časopis Dom in svet in kulturno rubriko v Slovencu. Leta 1944 je uredil pesniški zbirki Franceta Balantiča.

V Rudnem pri Železnikih se je 29. 4. 1896 rodil duhovnik, jezikoslovec, literarni zgodovinar in prevajalec Jakob Šolar. Prizadeval si je za enoten boj proti okupatorjem. Leta 1941 je bil pobudnik ustanovitve Slovenske zaveze. Zavračal je metode in cilje KPS.

V Škofji Loki se je 30. 4. 1725 rodil kipar Urban Gaber. Pripisujejo mu kipe na stranskih oltarjih v uršulinski cerkvi v Ljubljani.

V Chrudimu na Češkem se je 1. 5. 1879 rodil tržiški farmacevt in lekarnar Bohuslav Lavička. Kot talca so ga Nemci ustrelili 16. 7. 1942 v Kovorju.