»Skrivnost« Kranjčana Bena Anderwalda

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (300)

Ko sem pred leti prvič pisal o svojem (pol)stricu Benu Anderwaldu, sem doživel velike javne proteste s strani nekaterih takratnih starejših članov Zveze borcev. Protestirali so zato, ker sem zapisal, da naj bi takratno bivanje Bena Anderwalda izdali Nemcem njegovi »partijski prijatelji« iz Ljubljane. Šlo je za takratno medpartijsko obračunavanje, ker so v Kranju in na Gorenjskem ustanavljali partijske celice brez odobritve kolegov iz Ljubljane. Takrat me je javno podprl tedanji »uradni partijski pisec« Ivo Jan, danes pa slišim v Državnem zboru, da so nekateri potomci »ponosni na svoje partijske prednike« … Nekaj let mlajši od Anderwalda, sedaj pokojni Ljubo Sirc, mi je pripovedoval, kako so kranjski mladci zgodaj zjutraj čakali na ulici, da so lahko videli svojega junaka Bena, ki je, oprtan z nahrbtnikom, odhaja v hribe …

Alpinist in arhitekt Beno Anderwald se je rodil 30. aprila 1915 v meščanski kranjski Colnarjevi družini iz Kranja. Rodil se je v drugem zakonu ene najbolj znanih trgovk Ivane Colnar, rojene Dovžan. Že v mladosti, v gimnazijskih letih, se je zapisal goram. Član kranjske podružnice Slovenskega planinska društva je ostal do razpada leta 1941.

Leta 1935 se je po zgledu planinsko-akademske skupine na Univerzi v Ljubljani tudi v Kranju oblikovala kranjska planinska akademska skupina. To alpinistično združbo je Beno oz. Benko zasnoval s soplezalci študenti domačini in tudi drugimi študenti simpatizerji alpinizma: Cenetom Malovrhom, Bogdanom Jordanom, Vlastom Kopačem, Milanom Ekarjem, Mirkom Slaparjem pa tudi drugimi neštudenti »alpinisti«. Z njimi so skupaj alpinistično prijateljevali in plezali. Z Vlastom Kopačem sta bila nerazdružljiva tudi na predavanjih pri znamenitem slovenskem profesorju arhitektu Jožetu Plečniku.

Beno, odločen nasprotnik nemškutarjev, se je v leta 1941 vključil v partijsko »celico« študentov z nazivom Benko. Leta 1943 je postal sekretar Komunistične partije rajona Kranj in istočasno član okrožnega komiteja. Bil je avtor znanega »predloga za reorganizacijo partije« v Sloveniji. Predlagal je, da se partijski pokrajinski komite za Gorenjsko preseli v dolino Kokre. Vodstvo v Ljub­ljani tega ni sprejelo in je 18. februarja 1943 zamenjalo funkcionarje. Beno je »posle« rajonskega sekretarja predal Ivu Slavcu - Joklu, ki so ga kasneje razglasili za narodnega heroja. Za Benom je gestapo razpisal visoko nagrado.

Osmega februarja 1944 so nemški vojaki obkolili Veštrski mlin v Škofji Loki in preiskali okolico. Ker iskanega – partizanov in partizanske tehnike – niso našli, so zažgali sosedovo hišo, žago in mlin, v katerem so zgoreli štirje partizani, skriti pod stavbo: ing. Beno Anderwald - Benko, Silva Janša - Darja, Pavel Gosar - Razin in Matevž Markič - Metod. Posmrtne ostanke Janše, Anderwalda in Gosarja so pozneje pokopali na pokopališču v Stari Loki, Markiča pa so sorodniki pokopali v Strahinju.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Škofji Loki se je 27. 4. 1903 rodil pesnik, urednik in prevajalec Tine Debeljak. Med letoma 1935 in 1945 je urejal časopis Dom in svet in kulturno rubriko v Slovencu. Leta 1944 je uredil pesniški zbirki Franceta Balantiča.

V Rudnem pri Železnikih se je 29. 4. 1896 rodil duhovnik, jezikoslovec, literarni zgodovinar in prevajalec Jakob Šolar. Prizadeval si je za enoten boj proti okupatorjem. Leta 1941 je bil pobudnik ustanovitve Slovenske zaveze. Zavračal je metode in cilje KPS.

V Škofji Loki se je 30. 4. 1725 rodil kipar Urban Gaber. Pripisujejo mu kipe na stranskih oltarjih v uršulinski cerkvi v Ljubljani.

V Chrudimu na Češkem se je 1. 5. 1879 rodil tržiški farmacevt in lekarnar Bohuslav Lavička. Kot talca so ga Nemci ustrelili 16. 7. 1942 v Kovorju.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / sreda, 11. julij 2007 / 07:00

Igra na prostem privabila mnoge

Sredi junija so na poligonu nad Smokučem uprizorili igro na prostem Pod svobodnim soncem. Ogledalo si jo je več kot tisoč obiskovalcev.

Objavljeno na isti dan


Tržič / ponedeljek, 10. april 2017 / 20:42

Najmlajše učijo demokracije

Vrtec Tržič je gostil vzgojitelje iz Islandije, Poljske in Španije, sodelavce v projektu Erasmus+ z naslovom Skozi demokracijo k pismenosti. Strokovne vsebine je bogatilo druženje z otroki, skupaj so...

GG Plus / ponedeljek, 10. april 2017 / 20:41

V Kranju in Pragi, vedno doma

Če v spletni brskalnik vtipkamo Uroš Trefalt, lahko v wikipediji spoznavamo gledališkega režiserja, scenarista, publicista, mojstra televizijskega oblikovanja, poznavalca lutkovne umetnosti – v češkem...

Kronika / ponedeljek, 10. april 2017 / 20:40

Osvežile znanje prve pomoči

Znanja o temeljnih postopkih oživljanja ni nikoli preveč, zato sta poklicna gasilca Andrej Roblek in Urban Markič organizirala predavanje in delavnico na to temo za partnerke kranjskih poklicnih gasil...

Gospodarstvo / ponedeljek, 10. april 2017 / 20:38

Niko letos že polno zaseden

V Niku Železniki imajo do konca leta že polno zasedeno proizvodnjo mehanizmov za registratorje, njihovega glavnega programa. Uveljavljajo se tudi v avtoindustriji.

Gospodarstvo / ponedeljek, 10. april 2017 / 20:38

Prevzem Heliosa je zaključen

Količevo – Z zaključkom transakcije v petek, 31. marca, je japonska družba Kansai Paint, ki je pogodbo o nakupu vseh delnic podpisala v začetku lanskega decembra, postala edini lastnik Evropske pre...