Generalka za poletje
V tem tednu so vrata za goste začeli odpirati tudi nekateri predvsem manjši hoteli in drugi nastavitveni obrati. Previdno in počasi, pa vendarle z optimizmom in upanjem, da se epidemija že toliko umirja, da se bomo počasi spet lahko začeli vračati v življenje, podobno tistemu, ki smo ga poznali, preden ga je tako dramatično spremenila pandemija koronavirusne bolezni.
Omejitve so še vedno velike, tako da so se za odprtje odločili le tisti, ki so najpogumnejši in predvsem ne preveliki. Omejitev na zgolj trideset odprtih sob je namreč predpisana za vse enako, za hotele pa velja, da z manj kot 50-odstotno zasedenostjo težko pokrijejo vse fiksne stroške, ki jih prinese obratovanje.
Ob tem (tudi) hotelirji opozarjajo na kup ukrepov, ki se jim ne zdijo dovolj pretehtani in zato neživljenjski, pa seveda na sprejemanje in uveljavljanje odločitev z danes na jutri. Hotel ni kot stanovanje, ki ga po prihodu z daljše poti samo prezračiš in pobrišeš prah, opozarjajo. Hoteli prav tako niso samo sobe in rjuhe, jedilnica in terasa. Hotel so tudi vsi zaposleni, ki so bili zadnjega pol leta v najboljšem primeru na čakanju. So dobavitelji, ki velikih količin hrane ne morejo zagotoviti z danes na jutri (in kaj, če jo, a potem ne bo gostov, ki bi jim jo postregli?) ...
Pa vseeno je odpiranje prvih turističnih kapacitet po dolgi, pusti in prazni zimi prineslo optimizem v turistične kraje. Morda je trenutno res odprtih samo polovica kapacitet in morda je za zdaj res zasedena samo vsaka druga soba, ampak vsaj začelo se je. Odprte so namreč tudi rezervacije in prihodnji gostje se bodo prav gotovo iz dneva v dan pogumneje odločali, da si poleti, morda že konec pomladi, vendarle privoščijo oddih nekje proč od doma.
Turistični delavci so v pol leta, kar so bile kapacitete zaprte, napisali marsikatero strategijo, oblikovali novo ponudbo, razmislili o optimizaciji svojega dela in se domislili »sladkorčkov«, s katerimi bodo privabili nove goste.
V času, ki ga imajo zdaj do poletne sezone in ki bo, upamo, vendarle vsaj podobna tistim, ki smo jih poznali pred epidemijo, bodo lahko tudi v praksi preizkusili, kako organizirati delo in življenje, da bo čim varnejše tako za goste kot za zaposlene, pa po drugi strani ne tako zapleteno, da bo oddih res oddih in ne le sledenje strogim pravilom na lokaciji, ki ni domača.
Ob tem bodo, o tem ni dvoma, spregovorili tudi o vseh omejitvah, ki jih najboljšim namenom navkljub ni mogoče izvesti v praksi. Naj bodo torej prvomajski prazniki kot nekakšna generalka pred poletjem: poglejmo, kje smo, kaj zmoremo in tudi česa nočemo, potem pa pogumno pričakamo poletje.