Deset imen za kresnika

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / torek, 27. april 2021 / 14:34

Znan je izbor desetih romanov, ki so nominirani za 31. nagrado kresnik. Le ena avtorica.

Ljubljana – Po tradiciji zadnjih let ob svetovnem dnevu knjige, 23. aprilu, objavijo nabor desetih nominiranih romanov za eno naših najbolj eminentnih knjižnih nagrad kresnik, ki jo od leta 1991 podeljuje časopis Delo. Kresnikova žirija, ki jo vodi Delova novinarka Mimi Podkrižnik, v njej pa so še Igor Divjak, Mateja Komel Snoj, Anja Mrak in Igor Žunković, je letos prebrala 150 lani izdanih romanov, kar je okrog dvajset naslovov več kot pred letom.

Izbrani romani prihajajo iz različnih, večinoma manjših založb, vsaka s po eno, le Litera ima dve nominaciji. Če vemo, da sta zadnji dve dobitnici kresnika ženski, leta 2019 Bronja Žakelj za roman Belo se pere na devetdeset, lani pa Veronika Simoniti za roman Ivana pred morjem, je zanimivo, da je med nominirano deseterico avtorjev le ena ženska.

Nabor je letos sicer zelo pisan, saj zajema od romanov že renomiranih pisateljskih imen do avtorskih prvencev. Mednje gre vsekakor šteti dvakratnega dobitnika kresnika in aktualnega Prešernovega nagrajenca Ferija Lainščka z romanom Kurji pastir (Beletrina), s katerim se pisec vrača v svoje otroštvo in je, kot pravi, prvi del načrtovane tetralogije. V romanu Moje kraljestvo umira (KUD Sodobnost International) Evald Flisar piše o uspešnem pisatelju, ki doživi blokado in se pred zlo usodo zateče na kliniko v Švico, kjer sreča več znanih imen svetovne literature. Aktualni predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc se predstavlja z romanom Črna maska (Slovenska matica), ki ga je zasnoval na biografskih okruških velikega skladatelja Marija Kogoja. Še eno znano slovensko pero Ivo Svetina v knjigi z naslovom Malabar (Miš) podaja zgodbo o tem, kako preživeti odhod ljubljenega človeka, kako zaceliti rane in kako postati celostno bitje, ko se nam zdi, da namesto nas po svetu hodi le še naša senca. Mirana Likar je nominirana za roman Pripovedovalec (Goga), katerega glavni junak zvesti poslušalki ob koncu življenja pripoveduje zgodbo o vsem, kar je izkusil v vojni, na frontah, v taboriščih ...

Tu je Borut Golob, ki v kolektivnem romanu Šala (Litera) prinaša zgodbo o ključnih dvajsetih letih globalizacije, pisano s tovarniške perspektive proletariata. Piše o letu 1987, ko se je sesuval socializem, in letu 2007 kot zadnjem letu pred zlomom neoliberalizma ter krizi, ki je sledila. Pri Literi je izšel tudi roman Kar se začne z nasmehom Toma Podstenška, ki se dotika širjenja govoric v sodobni informacijski družbi ter se na več ravneh poigrava z zabrisano mejo med resnico in lažjo, fikcijo in resničnostjo. Gašper Kralj bralce v Škrbinah (*cf.) popelje v Barcelono, kjer naj bi pripovedovalec, nekdanji aktivist in prevajalec, sodeloval na konferenci. Tam spozna in se zaplete s Claro, njuno razmerje pa se nato odvije kot nenavadna ljubezenska igra.

V naboru desetih nominirancev sta še dva prvenca: Agni (LUD Šerpa) Boruta Kraševca in Na drugem koncu sveta (Mohorjeva Celovec) Vincenca Gotthardta. Agni je ljubezenska drama z elementi kriminalnega romana in inovativno poetiko, spleteno iz treh pripovednih linij: živalske, dekliške in odrasle. V Gotthardtovem prvencu pa je veliko Koroške in vsakodnevnega doživljanja pripadnikov narodnih skupnosti v Evropi in vsakokratnih izkušnjah v njih. V romanu spoznavamo, da gre za dom v tujini in tujino doma. Od desetih finalistov jih bo čez mesec ostalo le še pet, novi lavreat – prejemnik kresnika pa bo seveda znan na kresni večer.