Koncesije ni, upanje ostaja

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Železniki / sobota, 24. april 2021 / 14:20

Z nedavno izdano odločbo ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je postalo uradno to, kar so v Železnikih potihoma že pričakovali: odvzem koncesije za dom starejših. Tega je avstrijska SeneCura nameravala zgraditi v okviru grozda petih manjših domov, za katerega je avgusta 2018 pridobila koncesijo. Takoj za tem so se v Železnikih začeli vrstiti zapleti. Dom s 55 posteljami so predvideli na dobrih dva tisoč kvadratnih metrov velikem zemljišču ob stolpnicah Na Kresu, a se bližnji stanovalci z umestitvijo na to lokacijo niso strinjali, saj da gre za gosto poseljeno območje, kjer se že sedaj soočajo s pomanjkanjem parkirišč in z drugimi infrastrukturnimi problemi. Na sodišču so sprožili postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča k njihovim stavbam.

Medtem so na občini skupaj z investitorjem iskali rešitve. Najprej so dom nekoliko bolj odmaknili od stolpnic. Nato se je pokazala možnost za drugo, le streljaj oddaljeno lokacijo na drugi strani vodotoka, a je ministrstvo pobudo občine za zamenjavo zemljišča zavrnilo, ker da bi jo moral vložiti koncesionar. Da bo to storil, so se dogovorili lani, ko je škofjeloška upravna enota ugotovila, da gradnja na prvotni lokaciji glede površin za mirujoči promet ni skladna z občinskim prostorskim aktom. A investitor je po dobrih dveh letih obupal in jeseni ministrstvo zaprosil za prekinitev koncesije. V reševanje nastale situacije se je vključil celo direktor največjega železnikarskega podjetja, ki je bilo pripravljeno prevzeti del stroškov za zagotovitev parkirnih mest, a poti nazaj ni bilo več ...

Koncesija je izgubljena, dolgoletna želja domačinov v Selški dolini, da bi imeli starejši občani možnost domske oskrbe v domačem kraju, pa (za zdaj) ostaja neuresničena. Kdo je kriv za tak razplet? Občina s predvideno lokacijo, ki je naletela na odpor? Bližnji stanovalci, ki so sicer večkrat poudarili, da so za gradnjo doma, a da je lokacija Na Kresu neprimerna za umestitev takega objekta? Koncesionar, ki je vrgel puško v koruzo, namesto da bi zaprosil za zamenjavo lokacije?

Iskanje krivca niti nima smisla; dejstvo je, da kljub vloženemu trudu vpletenim ni uspelo dovolj zbližati stališč, da bi našli skupni jezik glede izvedbe projekta. Obliž na izgubljeno koncesijo predstavlja dejstvo, da naj bi ministrstvo kmalu spet razpisalo koncesije, in prav na to se je treba sedaj osredotočiti. Občina se tako v sodelovanju s SeneCuro že pripravlja na nov razpis in išče ustrezne lokacije. Glede na pretekle izkušnje in zaplete bodo izbiri bržkone posvetili posebno pozornost, da ne bi vnovič prišlo do konfliktov.