Do prejšnje nedelje so na naši strani izkopali 668 metrov predora. / Foto: Gorazd Kavčič

Avstrijci bodo podzemni izkop zaključili že avgusta

Gradnja druge cevi predora Karavanke nemoteno poteka, na slovenski strani so doslej izkopali 668 metrov, na avstrijski pa že 3860. Avstrijci bodo svoj del podzemnega izkopa zaključili v nekaj mesecih, na naši strani pa šele oktobra 2023.

Če iztok vode iz predora znaša petdeset litrov na sekundo, to pomeni 4,3 milijona litrov vode vsak dan. Prek usedalnikov in čistilne naprave je speljana v obstoječi vodotok. Na Darsu pojasnjujejo, da voda ni pitna, ker je v njej presežena dovoljena vrednost sulfatov, ki so posledica izpiranja mineralne sestave hribine na trenutnem območju izkopa predora. Bodo pa po projektu uredili zajem pitne vode približno tri tisoč metrov globoko v predoru.

Jesenice – Dela v projektu izgradnje vzhodne cevi predora Karavanke potekajo v okviru predvidenih rokov, so nam povedali na Darsu v začetku tedna. Do vključno nedelje so na naši strani izkopali 668 metrov predora. »Dolžina dnevnega izkopa je odvisna od hribinskih pogojev. Največji dnevni napredek do sedaj je znašal 12,2 metra,« so pojasnili.

Na vprašanje, ali se pojavljajo kakšne večje težave, so odgovorili, da se sicer pojavljajo določeni izzivi, ki pa jih izvajalec del skupaj z naročnikom in nadzornim inženirjem uspešno obvladuje. Ena od teh so dotoki podzemne vode, na čelu predora po ocenah trenutni dotok znaša med 25 in 30 litri na sekundo, skupni iztok iz predora pa več kot petdeset litrov na sekundo. Trenutna dela pa še niso v območju, ko pričakujejo pojavljanje metana.

In kakšno je stanje med turškimi delavci glede okužb s koronavirusom? »Med delavci trenutno obolelih ni, januarja in februarja pa je okužbo prebolelo približno trideset odstotkov delavcev izvajalca,« so povedali.

In kako je s terminskim planom? Dokončanje izkopnih del v predoru na slovenski strani je predvideno oktobra 2023.

Medtem pa so bistveno globlje v Karavanke doslej izkopali na avstrijski strani, in sicer 3860 metrov od skupaj 4400 metrov, kolikor bo dolga vzhodna cev na njihovi strani. Po predvidevanjih naj bi Avstrijci podzemni izkop zaključili že avgusta ali septembra letos. Druga cev na slovenski strani je sicer nekaj krajša, dolga bo dobrih 3500 metrov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / torek, 17. junij 2014 / 07:00

Čistilne akcije

V anketi je sodelovalo 950 ljudi. Sodelujoče smo vprašali, ali so se udeležili katere od letošnjih čistilnih akcij in kaj menijo o črnih odlagališčih odpadkov.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 8. marec 2021 / 16:46

Nov svet spajanja

Danijel Galjot je spisal knjižico oziroma priročnik, v katerem ljudem predstavi džin, njegovo spajanje z jedmi in tudi nekatere recepte za »gin twiste«, kot on poimenuje vse mešane pijače z džinom, ki...

Kamnik / ponedeljek, 8. marec 2021 / 16:37

Ideja o letnem sankališču razburja Kamničane

Nekatere občane je močno razburila domnevna namera družbe Velika planina, ki naj bi na planini postavila poletno sankališče in jeklenico za spust, t. i. zipline. Turistom moramo ponuditi aktivnosti, p...

Železniki / ponedeljek, 8. marec 2021 / 16:37

Nove učilnice v mansardi

Občina Železniki se poteguje za državna sredstva, s pomočjo katerih želi v Osnovni šoli Železniki urediti dodatne učilnice in tako omiliti prostorsko stisko. Razpis za izvajalca del že poteka.

Zanimivosti / ponedeljek, 8. marec 2021 / 16:27

Pokal Vitranc dobrodelen

Jubilejni Pokal Vitranc bo minil brez gledalcev na prizorišču, z navijanjem pa boste lahko pomagali športnikom, ki so se znašli v stiski.

GG Plus / ponedeljek, 8. marec 2021 / 16:24

Franc Hribar, prvi redni profesor za patologijo

V Lipljah pri Kamniku se je 4. marca 1895 rodil patolog Franc Hribar. Bil je prvi redni profesor za patologijo v Sloveniji. Patologijo je v Sloveniji uveljavil kot osnovo klinične medicine in zanjo...