Razsvetljena Slovenija

Besedilo: Marjeta Smolnikar
Kategorija: GG Plus / / 06:00

Slovenija je glede na število prebivalcev v nočnih urah druga najbolj razsvetljena država v Evropski zvezi, takoj za Belgijo.

Po podatkih koalicije nevladnih organizacij Temno nebo Slovenije je med naključno izbranimi slovenskimi občinami glede na število prebivalcev ponoči najbolj razsvetljeno nebo nad Trzinom, kjer vsak občan za javno razsvetljavo v »spanju« porabi 228 kilovatnih ur elektrike, najmanj pa nad Šenčurjem, kjer vsak prebivalec za javno »dobro« porabi le 23 kilovatnih ur elektrike na leto. Kako razsipni smo pravzaprav Slovenci, ko spimo, najlažje ugotovimo, če se primerjamo z drugimi. Vsak prebivalec Slovenije za javno razsvetljavo porabi 74 kilovatnih ur električne energije na leto, medtem ko v Evropski zvezi znaša 51 kilovatnih ur; v Nemčiji znaša le 41 kilovatnih ur, saj tam zakon prepoveduje več kot en luks ulične svetlobe na okno. V Puštalu v Škofji Loki ena od uličnih svetilk bližnjo stanovanjsko hišo ponoči osvetljuje z močjo 34 luksov!

Noč nad Gorenjsko

Za podatke o porabljeni električni energiji z naslova javne razsvetljave v letu 2006 smo zaprosili devet naključno izbranih gorenjskih občin. Po uradnih podatkih si od najbolj do najmanj potratne občine s porabo »javne« elektrike na prebivalca sledijo: Železniki (71 kilovatnih ur), Tržič (57 kilovatnih ur), Jesenice in Radovljica (51 kilovatnih ur), Kranj in Kamnik (40 kilovatnih ur), Cerklje (6,6 kilovatne ure), Žiri (3,5 kilovatne ure). V občini Škofja Loka se na naša vprašanja niso odzvali, po podatkih koalicije Temno nebo Slovenije pa naj bi vsak prebivalec Škofje Loke za javno razsvetljavo porabil približno 53 kilovatnih ur električne energije na leto. Načelno vzeto se gorenjske občine problema svetlobnega onesnaževanja očitno zavedajo. Na občini Železniki, recimo, opozarjajo na onesnaženje, ki ga povzroča osvetlitev plavža, saj reflektor zaradi njegove oblike in lege sveti neposredno v nebo. Na kranjski občini, kjer imajo v letošnjem proračunu za vzdrževanje javne razsvetljave rezerviranih dobrih tristo sedeminšestdeset tisoč evrov, pa načrtujejo v prihodnjih šestih letih zamenjavo približno tisoč svetilk, ki so glavni svetlobni onesnaževalec mesta.

Cilj je diskretnost

Ne le, da zaradi naše nečimrnosti »izginjajo« zvezde z neba nad Slovenijo. Ogrožen je tudi živalski svet, denimo, nočne žuželke, med katerimi je veliko pomembnih opraševalcev. Dr. Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije opozarja, da so zaradi neustrezne obcestne razsvetljave in drugih še močnejših svetlobnih virov, denimo, veliki vodni hrošči, ki so nekoč množično poseljevali Ljubljansko barje, zdaj velika redkost. Čeprav je ostal njihov življenjski prostor neokrnjen.

Intenzivnost, dolžina osvetlitve in valovna dolžina svetlobe lahko resno ogroža biološko ravnovesje narave. Prof. dr. Anton Tajnšek, Biotehniška fakulteta v Ljubljani: »Umetna nočna svetloba lahko povsem poruši dosedanje dinamično ravnovesje med favno in floro. Že ponor enega samega organizma lahko sproži niz nadaljnjih sprememb. Recimo, osvetljeni zvoniki, kraške in druge jame, skalovje, kjer so nekoč gnezdile različne ujede ali so našli svoj mir in počitek netopirji, za te organizme niso več primerni.

Po drugi strani ni nobenega dokaza, da umetna razsvetljava teme, ki je naravno stanje, vpliva na večjo varnost v cestnem prometu ali, kot pravi Peter Sušanj z generalne policijske uprave: »Policija z raziskavo, ki bi kazala na korelacijo med umetno nočno osvetlitvijo cestišča in prometno varnostjo, ne razpolaga.« Je potemtakem res, kar sumi Herman Mikuž, direktor Astronomskega observatorija Črni vrh, ko pravi: »V desetih letih so odgovorni na ministrstvu za okolje in prostor napisali že 23 različic uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja, kar najbrž pomeni, da z njo ne mislijo resno in samo kupujejo čas osvetljevalcem, ki po Sloveniji mirno postavljajo okolju neprijazne svetilke. Ceno sanacije, do katere bo prej ko slej prišlo, pa bomo plačali davkoplačevalci.«

Ključ do rešitve

Ključ do rešitve problema torej leži na mizi ministrstva za okolje in prostor, točneje, na mizi državnega sekretarja mag. Radovana Tavzesa. Ta mora vladi predlagati takšno uredbo, ki bo povsem prepovedala sevanje svetlobe nad vodoravnico svetilke in predpisala uporabo svetil z ravnim in zatesnjenim steklom, namesto tako imenovane izbočene kape, ki razprši svetlobo v okolje in vesolje in na kateri se nabira nesnaga, kar, kajpada, zmanjša učinek svetlobe na želeno površino. Nenazadnje bi z uredbo, ki bi zadovoljila tem minimalnim pogojem, v Sloveniji privarčevali deset milijonov evrov na leto. Pa še to. V Novigradu, v hrvaški Istri, je mestna oblast zastarelo javno razsvetljavo zamenjala z okolju prijaznimi svetilkami, posojilo za naložbo pa bodo plačevali iz prihrankov porabe električne energije. Zato je Novigrad dobil prestižno evropsko nagrado.