Vlažna novica

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Gorenjska / petek, 2. april 2021 / 12:00

Na predlog strokovne skupine ministrstva za zdravje za zajezitev epidemije je vlada včeraj pozno zvečer sklenila, da zaustavitve javnega življenja ne bo vsaj do konca prvomajskih praznikov. V znak trdnosti odločitve bodo še ta mesec na prostem dovolili koncert Modrijanov, in sicer pod planiško velikanko – vsled pokritja stroškov nedavnih tekem v poletih, Magnifico pa bo lahko koncertiral na stadionu v Stožicah v podporo slovenskemu nogometu. Pričakovati gre, da bosta koncerta razprodana, tako kot številne gasilske veselice, ki naj bi se ob izboljšanju razmer zvrstile v maju. Prepričan sem, da vlažni novici, ob kateri so se vam v navalu sreče zarosile oči, niste verjeli. Novica je bila nalašč časovno umeščena v včerajšnji dan v čast in slavo prvoaprilskim potegavščinam.

Google razloži, da je na začetku 18. stoletja 1. april za dan norcev razglasil francoski sončni kralj Ludvik XIV. Tega dne naj bi si dvorni norček na njegov račun privoščil šalo, ki bi kralja skoraj stala krone. Menda izvor norčevanja na ta dan sega še dlje v zgodovino, tja do antike. Dan šaljivcev se je v tako imenovanem zahodnem svetu obdržal in je v posameznih državah na različne načine prisoten tudi v sodobnem času. S prvoaprilskimi potegavščinami v službah in različnih družbah na ta dan tekmujemo že od ranega jutra. Po njih posegajo tudi mediji, televizije, radijske postaje, časopisi. V naših krajih za najpogostejšo prvoaprilsko šalo velja, da nekomu »prodaš« nekaj, kar ne drži in je torej izmišljotina. Ni resnica, je laž. Danes temu rečemo fake news ali slovensko lažna novica. Poplavi slednjih smo tako v izjavah javnih osebnosti kot žal tudi v različnih medijih priča vsak dan. Če to povežemo z znamenitim kraljem Ludvikom, med drugim lastnikom znamenitega citata »L'etat, c'est moi!« (Država, to sem jaz.), ugotovimo, da je vsak dan v letu dan norcev. Ampak med prvoaprilskimi potegavščinami in lažnimi novicami vendarle je razlika; če so prve prijazne, za kratek čas in dobro voljo in v svojem bistvu niso žaljive ter kot take ne gredo čez rob dobrega okusa, so druge predvsem odraz ozkega sebičnega interesa nekoga, ki mu prinašajo kratkotrajno korist, širši družbi pa predvsem škodo.

Ste včeraj koga potegnili? Čas s pandemijo, splošnim vzdušjem v družbi doma in v svetu ne vzbuja ravno veselja za šalo. Ampak če drži, da smeh in dobra volja odganjata nezadovoljstvo in slabe misli, bi vendarle veljalo v prihodnost pogledati z vedre strani. Zato vedno, kadar imate vsega dovolj, takih in drugačnih novic, zaprtij in odprtij, pomislite na to, da bo naslednjih štirinajst dni ključnih. Ni vrag, da ne bi prišel tudi petnajsti dan. Tisti pravi.