Stanje in izzivi mesnih verig

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 31. marec 2021 / 15:23

Razmere v posameznih mesnih verigah so različne, a se v vseh občuti upad tržnih deležev domačega porekla na slovenskem trgu.

Kranj – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije je minuli teden na spletu organizirala Mesno konferenco, ki je bila osredotočena predvsem na stanje in izzive slovenskih oskrbnih verig z mesom. V zvezi s tem je agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani predstavil rezultate opravljene študije. Kot je ugotovil, so razmere v posameznih vertikalnih verigah zelo različne, a se v vseh verigah občuti upad tržnih deležev domačega porekla, tudi pri govedu in perutnini.

Prireja mesa se je v Sloveniji v desetih letih skupno zmanjšala za desetino. Največji padec je pri prašičih – kar za polovico, pri perutnini se je povečala za tretjino, prireja mesa govedi pa je večja za dva odstotka. Po podatkih statističnega urada slovenski rejci redijo približno 485 tisoč glav govedi. Kmetijsko gospodarstvo v povprečju redi 14 govedi in je glede velikosti hlevov na repu evropskih držav, kjer je povprečje 44 živali. Delež domačega porekla na evidentiranem trgu je dve tretjini, dobro polovico izvoza so žive živali. Po mnenju dr. Kuharja govedoreja ostaja »nebrušen diamant slovenskega kmetijstva«. Za letos se napoveduje padec prireje, potrošnje in izvoza govedi. Sektor je namreč močno pod vplivom epidemije, ki je povzročila spremembe v strukturi porabe. Padle so tudi cene.

Prireja perutnine je večja od potreb, zato se je veliko izvozi; od celotnega izvoza je kar 44,8 odstotka perutninskega mesa in izdelkov. Delež domačega porekla na evidentiranem trgu je pod dve tretjini, pri svinjskem mesu pa je manjši od dvajset odstotkov, krepi se izvoz mesa in izdelkov. Cene svinjine so lani na letni ravni padle za tretjino in so bile za desetino nižje od dolgoletnega povprečja. Veliko je uvoza svinjskega mesa.

»Maloprodajne cene hrane v Sloveniji v zadnjih dveh letih naraščajo hitreje kot v Evropski uniji. To spodbuja tuje proizvajalce hrane, da s svojimi izdelki pritiskajo na slovenski trg. V Sloveniji imamo veliko vrzel med cenami živali za zakol, cenami v mesni predelavi in cenami na trgovskih policah. Rejci, ki delujejo v rizičnih poslovnih modelih, ki so nepovezani in nimajo dolgoročnih pogodb, so v tem trenutku najbolj izpostavljeni cenovnim pritiskom. Primarni sektor mora imeti interes biti del konkurenčnih strateških vertikalnih povezav,« je dejal dr. Kuhar. Opazna je dezintegracija mesnih verig, zato mora razvoj temeljiti na nadaljnji krepitvi konkurenčnosti, odpravi sistemskih deficitov, anomalij in izenačitvi pogojev s konkurenti. Slovenske potrošnike bo treba bolj ozaveščati. Skoraj polovica potrošnikov je namreč občutljiva zgolj na ceno, poreklo in krma sta bistveno manj pomembna.

V razpravi so predstavniki organizacij s področja agroživilstva še poudarili pomen pogodb in trdnih prehranskih verig. Opozorili so, da stroški pridelave in dela neobvladljivo rastejo pa tudi na slabo zastopanost slovenskega mesa v javnih zavodih in sistemu HoReCa, ki se nanaša na sektor gostinstva.